Darja Požun: dve tretjini rastlin v Sloveniji je užitnih – a večine sploh ne poznamo

Ko narava spomladi vzbrsti, naše telo pa hlepi po vitaminih, se vedno znova oziramo proti naravi in divjim rastlinam. Marsikomu že samo regrat pomeni enega stebrov zgodnjespomladanske hrane. Kaj vse bi še lahko jedli, če bi poznali več rastlin – a se navadno zadovoljimo samo s peščico. Darja Požun ima zanimive predloge: v svoji knjigi Rož'ce na krožniku, četrti o uporabnih rastlinah, predstavlja kar precej novih idej in receptov, kako užitno divje rastje spremenimo v zanimive jedi.

V knjigi navajate, da je dve tretjini rastlin, ki jih v naravi najdemo v Sloveniji, užitnih. Kako pa to vemo?

Ta podatek je dokaj znan, ampak zahteva opombo: nekatere od teh rastlin so uporabne, celo zdravilne, vendar jih je treba izjemno dobro poznati, ko gre za nabiranje, pa tudi način uporabe. Bom dala kar primer: belo omelo štejemo za zdravilno rastlino. Je pa ključnega pomena, s katerega drevesa jo nabiramo – biti mora sadno. Pa še pri teh lahko uporabimo samo prve poganjke. Ali akacija, ki bo cvetela pozno spomladi. V knjigi imam recept, kako jo pripravimo v rižoti – a vendar, bog ne daj, da bi uporabili kaj drugega kot samo cvetove. Vse drugo je strupeno, najbolj pa lubje, plodovi in korenine.

Je znan tudi podatek, koliko od dveh tretjin rastlin zares uporabljamo?

Ne, tega podatka ne poznam, mislim pa, da večina ljudi samo tiste, ki jih zares poznajo že vse življenje. Ravno zato sem se odločila napisati knjigo. Recimo regačica, iz katere sem pripravila to pito, ki ste jo opazili tudi vi. Večina ljudi, ki jim predstavim kak tak recept, reče: 'Pa to je ja plevel.' Kaj naj jim odgovorim drugega, kot da je res – ampak ali ni fino, da si lahko, medtem ko pleveš vrt, nabereš še kosilo (smeh). Ker radi pravimo, da se zgodovina ponavlja, moramo razmišljati tudi o tem, da nas mogoče še kdaj čaka lakota. In v takih primerih ljudi vsaj malo lahko ohrabrim, če rečem: 'Pod noge poglejte, pa ne boste lačni.'

Pita z regačico in sirom FOTO: Jernej Prelac

Rastline, ki jih naberemo v naravi, sama večinoma vidim kot začimbo, zanimiv dodatek, kot steber obroka pa zelo redko. Vi to vidite drugače?

Da, popolnoma drugače. Živim na kmetiji in imamo doma na vrtu zelenjavo, nič škropljeno. Brez vsakršnega dvoma boljše kot tisto, kar kupimo v trgovini in s čimer smo tudi sami izpostavljeni pesticidom in herbicidom. A tudi ta domača zelenjava raste ves čas v isti zemlji in jo izčrpa. Seveda: lahko bi jo gnojili, ampak to zahteva zelo natančno analizo sestave in elementov, ki jih primanjkuje, česar pa navadni vrtičkarji ne počnemo. In tako rastlina pogosto nima kaj vsrkati in mi zato kaj pojesti. Zdaj pa to primerjajmo z rastlino v naravi: zasadi se sama, na prostoru, ki je za njen obstoj primeren. In na tem optimalnem rastišču vase počrpa veliko več. Zato z njihovim uživanjem že z manjšimi porcijami dobimo več kot pri mnogo večjih količinah sadja in zelenjave, ki sta prazna.

V prejšnjih knjigah ste se ukvarjali z zdravilnimi rastlinami: če bi iskali presek med tem, katera ima največ koristnih učinkov in je hkrati najbolj okusna, kaj mislite, katera bi to bila?

Sama bi izpostavila regrat in njegovo gozdno sorodnico, krompirjevko – zelo podobna rastlina po videzu, po okusu pa niti ne, saj zelo močno spominja na krompir, kot pove ime.

FOTO: Jože Suhadolnik

Pri ljudeh, ki poznajo veliko divjih rastlin, me vedno zanima, ali spomladi tudi oni nabirajo regrat in čemaž ali pa se jim s tem ne da ukvarjati, ker imajo na voljo toliko druge izbire.

Seveda nabiram regrat, ker sem doma na višje ležečem območju, je prav zdaj najbolj imeniten. In tudi čemaž, ki je neverjetno okusen in primeren za spomladansko razstrupljanje.

Kot kuharska revija smo vsako leto žalostni in presenečeni, kako malo novih receptov za ti dve zeli se dobi: vse se vrti okrog solate in juhe. Poznate vi kaj inovativnega?

Ko gre za čemaž, je tudi pri nas doma juha glavna, in ker se mi zdi ena najboljših, bo verjetno tako ostalo. Lahko pa ga seveda popečemo z jajčkom, narezanega dodamo v kruh ... Za regrat? Tudi ta je v solati s krompirjem imeniten, sem pa tudi preskusila kuhanje stebel, ki postanejo nekakšni rastlinski špageti, pa pozneje so zanimivi ocvrti cvetovi.

Ali je trava res popolnoma neuporabna kot hrana za nas ljudi? Bilo bi nadvse praktično ...

Sama vidim problem drugje: če bi hodili po travniku in nabirali vsako bilko posebej, bi morda še šlo. Ne bi pa šlo, se mi zdi, če bi si jo kar nakosili in potem jedli kot krave (smeh). Namreč: travnik je vedno mešana združba in med neškodljivimi bilkami so tudi kake take, ki bi nam lahko škodile. Na misel mi takoj pride zlatica: ko zacveti, jo že prepoznamo, ko pa gre samo za liste, je skrita med drugimi in bi se zlahka zavlekla v skledo.

Zeliščna juha s travniškimi rastlinami FOTO: Jernej Prelac

Kako je videti vaš nabiralniški koledar?

Zame so sezona vsi letni časi. Zdaj recimo čemaž, regrat, regačica se je začela pojavljati, potem so tu pljučnik, lapuh, trobentice, vijolice. Kmalu bo začelo cveteti sadno drevje in bom nabirala to, zlasti češnje. Poleti pride lučnik ...

Za kaj pa se uporabijo cvetovi češnje?

Jaz jih dajem v likerje, najbolj prav mi pridejo v jegermajstru, ki ga sestavim iz 45 različnih rastlin.