Družinska zgodba z Goriškega: arašide gojijo že tri generacije

V kulinariki arašide štejemo k oreškom, čeprav gre v resnici za posebno vrsto stročnic, ki se od sorodnic, na primer fižola ali graha, ločijo po tem, da se njihovi stroki ne razvijejo na nadzemnem delu rastline, temveč v zemlji. Rastlina raste kot grm, po oprašitvi pa nastavek potisne v zemljo, kjer plod dozori v orešček – arašid.

Da jih je mogoče uspešno pridelovati tudi v Sloveniji, dokazuje družina Silič iz Orehovelj na Goriškem, ki je arašide prvič zasejala po drugi svetovni vojni. Takrat so seme te v naših krajih precej neznane rastline dobili od ameriških vojakov, ki so bili nastanjeni po okoliških vaseh. Slavko Silič, ded današnjega gospodarja kmetije Boštjana, jih je sprva gojil na vrtu, od njega je tradicijo prevzel sin Savo, tudi on za domače potrebe, hkrati pa kot zanimivost, kako oreški rastejo pod zemljo kot krompir. Resne vzgoje in pridelave se je lotila tretja generacija, sin oziroma vnuk Boštjan z ženo Žanet, ki sta sprva pridelovala manjše količine in arašide pražila, lani pa sta razširila obdelovalne površine in začela proizvajati še namaz.

Resnega gojenja in pridelave se je lotila tretja generacija. FOTO: Boštjan Silič

Gojijo iz lastnih semen

»Naj povem, da vse od dedovih začetkov leta 1945 arašide gojimo iz lastnih semen, ki niso kemično tretirana in ne izvirajo iz hibridnih sort. Z Žanet sva arašide začela pridelovati leta 2017, sprva sva jih zgolj pražila, nato pa sva se posvetila raziskovanju njihovega okusa in potenciala. Po več poizkusih sva za sorodnike in prijatelje v manjših količinah začela pripravljati domač arašidov namaz in slednjič razširila proizvodnjo. Danes smo edini v Sloveniji, ki iz lastno pridelanih arašidov izdelujemo arašidov namaz pod imenom Sili Nuts​, ki vsebuje le eno sestavino: arašide, pridelane v Orehovljah. Sami jih obiramo, sušimo, pražimo in meljemo, brez dodanega sladkorja, soli, olja ali drugih dodatkov in konzervansov,« nam je povedal Boštjan Silič.

S praženjem pridobijo prepoznaven okus, če ste že kdaj poskusili nepražene, pa veste, da spominjajo na fižol. Najpogosteje jih uživamo kot slani prigrizek, samostojno ali v kombinaciji z drugimi oreški ali suhim sadjem. Dodajamo jih tudi številnim jedem, cele ali grobo nasekljane oziroma mlete. Potresemo jih po solatah, rižotah, testeninah s polivko, omakah in enolončnicah. Z njimi krasimo narezke, mesne ali sirne, ali jih predelamo v zanimive jedi, tudi v namaz oziroma maslo. 

Od dedovih začetkov leta 1945 arašide gojijo iz lastnih semen, ki niso kemično tretirana in ne izvirajo iz hibridnih sort. FOTO: Boštjan Silič