Odprta Kuhinja

Georg J. Riedel v Sloveniji: kozarec lahko »naredi« ali pokvari vino

Georg J. Riedel, predstavnik desete generacije svetovno uveljavljenega družinskega podjetja Riedel (Foto: Žiga Intihar)
Odpri galerijo
A+   A-
Zagotovo ste že srknili požirek vina, ki so vam ga ponudili na obisku, v restavraciji ali na dogodku. Pa se je po tihem razvila debata o tem, kako slab izbor so si privoščili: »Oh, kakšno kislico smo dobili!« Georg J. Riedel, predstavnik desete generacije svetovno uveljavljenega družinskega podjetja Riedel, bi tak pogovor hitro ustavil z vprašanjem: kaj pa, če ni krivo vino, temveč kozarec?

Marsikdo bi ob tem vprašanju še vedno zavil z očmi, a vinski strokovnjaki, poznavalci in tudi ljubitelji se pomena, ki stoji za temi besedami, še kako zavedajo. Ne nazadnje je bila dokaz za to nabito polna Hribarjeva dvorana na Ljubljanskem gradu, v kateri je slovensko podjetje Evino v sodelovanju z avstrijskim podjetjem Riedel pripravilo težko pričakovano delavnico o prav tej temi. Kako se torej vino izraža v različnih kozarcih in zakaj v določeni obliki in velikosti zaživi, v drugi pa je neprepoznavno?

Omenjeni dogodek, ki je navdušil ljubitelje vina, je počastil prihod legende izdelave vinskih kozarcev Georga J. Riedla, predstavnika desete generacije tega družinskega podjetja, ki deluje že od leta 1756. Kultna znamka je znana po oblikovanju in izdelavi kozarcev za skoraj vsako sorto grozdja, s tem pa si prizadeva tudi za kulturo pitja vina.

Delavnica, ki jo je vodil Georg J. Riedel, je bila razprodana. (Foto: Žiga Intihar)
Delavnica, ki jo je vodil Georg J. Riedel, je bila razprodana. (Foto: Žiga Intihar)

Kako smo okušali

Pred vsakim od nas so bili štirje kozarci, dva za belo in dva za rdeče: za sauvignon blanc, chardonnay, modri pinot in cabernet sauvignon, v katere smo prelivali in okušali vina po nareku gospoda Riedla. Kozarec smo vedno naslonili na zgornjo ustnico in vanj pomolili nos, da smo zaznali arome. Nato smo ga zavrteli, saj s tem povečamo površino sproščan­ja arom, in ga tako povohali še globlje. Na vrsti je bilo še okušanje. Jasno je postalo, da velikost odprtine, oblika in velikost kozarca vplivajo na to, koliko nagnemo glavo, kako se usloči jezik, na katerem na različnih delih zaznavamo enega od petih okusov, in kako se usmeri tok vina v naša usta. Ali se hitro pretoči v grlo, kjer zaznavamo več grenkobe, se bolj razlije po ustih ali nam »poljubi« konico jezika, kjer so receptorji za sladkobo?

Sauvignon

Vino te sorte smo natočili v kozarec, poimenovan po njej, in kozarec za chardonnay. Ko smo ga okušali iz pravega, torej prvega kozarca, smo zaznavali svežino, sadje, citruse in mineralnost. Pili smo čudovito aperitivno vino, ki pa je v kozarcu za chardonnay postalo nekaj drugega: sadne zaznave so izginile, poudarjeni so bili zemeljski toni. Okus je bil bolj grenak in kaj hitro bi lahko rekli, da tega vina ne maramo.

Kaj se zgodi, ko vino nalijemo v kozarec, ki ne spoštuje njegovega značaja? (Foto: Žiga Intihar)
Kaj se zgodi, ko vino nalijemo v kozarec, ki ne spoštuje njegovega značaja? (Foto: Žiga Intihar)

Chardonnay

Tukaj smo se poigrali s kozarci za sauvignon, chardonnay in modri pinot. V prvem, nepravem, je bilo čutiti žveplo in grenkobo, zato je bilo jasno, da je kozarec premajhen za tako veliko vino. V pravem smo občutili mehkobo, vino je v naša usta teklo počasi in se svileno razlilo po njih, občutili smo velikost telesa in dolg pookus. Ko pa smo ga popili še iz tretjega kozarca, smo najprej zavohali kvas, nakar so se zaznave v okusu razdelile v dva dela: sladek začetek in grenak zaključek, zaradi česar bi lahko vino ocenili kot neuravnovešeno.

Modri pinot

Kozarcu za modri pinot je Georg J. Riedel namenil vino nebbiolo, tipičnega predstavnika italijanske dežele Piemont. Kozarec je objel in ujel aromo – izstopala je jesenska vrtnica – in usmeril vino na konico jezika, zato smo zaznali sladkobo in sadnost, tanini pa so bili po Riedlovih besedah sladki. Ravno nasprot­no – ko smo pili iz kozarca za chardonnay, so bili ti še kako grenki in kosmati, v vonju pa smo zaznavali zemeljske komponente. To je bil pravzaprav najboljši prikaz, kako je kozarec naredil sicer čudovito vino izjemno grobo.

Spoznavanje vina v vseh njegovih razsežnostih (Foto: Žiga Intihar)
Spoznavanje vina v vseh njegovih razsežnostih (Foto: Žiga Intihar)

Merlot ali cabernet

V kozarcu za vina, pridelana predvsem iz sort rdečega grozdja z debelo kožico, kot sta merlot in cabernet, smo spoznavali malo mlajšega bordojca, zraven pa ugotavljali, kaj se zgodi, ko se ujemanju kozarca in vina pridruži spajanje s hrano. Temno čokolado, natančneje. Ta se je po okusu popolnoma zlila z vinom, in kot se je izrazil Georg J. Riedel, z njim postala eno, kar je po njegovem mnenju bistvo spajanja hrane in vina: točka, ko ne občutimo razlike. A to ne bo izvedljivo z napačnim kozarcem. Ko smo bordojca iz kozarca, namenjenega modremu pinotu, prelili v usta, v katerih se je že topila čokolada, so naši izrazi na obrazih, podobni dojenčkovim, ko prvič okuša limono, povedali prav vse.

Priporočamo še: Najbolj preprosta torta z listnatim testom in kremnim sirčkom (VIDEO)

Datum Objave: 1.6.2024 ob 06:06

Več iz te teme:

Georg J. RiedelEvinokozarci

Naročite se na e-novice:

Mateja Delakorda
Mateja DelakordaKuhanje, to so moji trenutki! Zvok sekljanja, cvrčanje olja, vonjave iz pečice, na mizi pa cvetlice.