Hleb’c: nova pekarna na Trubarjevi, kjer kruha hitro zmanjka – in to z razlogom

Dopoldnevi na eni najbolj znamenitih ljubljanskih ulic že okrogel mesec omamno dišijo po sveže pečenem kruhu, nekaj izbranih sladicah in kavi. Da Hleb'c ni zgolj še ena pekarna, kjer bomo na poti iz službe v naglici kupili kilo kruha in nekaj žemelj za večerjo, je mogoče zaslutiti, še preden stopimo v majhen, a tako zunaj kot znotraj nadvse prijetno urejen lokal.

Pekarno sta zasnovala, uredila in po dobrem letu intenzivnih priprav odprla Urša Kuder in Nejc Lah, ki sama opravita tudi vse delo. Pod recepte, pripravo in peko kruha in drugih dobrot se podpisuje Urša, za vse ostalo, tudi prodajo, pa poprimeta oba.

Prostor je lično urejen.

Preden sta se odločila za pekarno, nobeden od njiju ni imel izkušenj s kruhom. Nejc je sicer deloval v gostinstvu, Urša pa je bila naveličana dela v financah. Želela sta nekaj svojega, in zakaj ne pekarna? Po premisleku in zavedanju, da bosta dobrega peka težko dobila, je Urša zavihala rokave in se lotila študije peke kruha. Pripravlja jih izključno z drožmi, ne s kvasom, iz slovenske moke, pšenične in ržene.

Na policah lahko naštejemo pet ali šest vrst kruha iz bele, polbele in z rženo mešane moke. »Recepte sezonsko prilagajava, v prazničnem decembru sva ponujala kruh z brusnicami in orehi, imeniten je z olivami,« pravi Nejc in dodaja, da poleg hlebcev ponujata tudi bagete in fokače z različnimi dodatki, na primer zeljem, sirom ali rožmarinom. Ter seveda nekaj sladkih dobrot, trenutno lahko poskusimo bananin kruh, limonin kolač, korenčkovo torto in marmorni kolač. In ker kruh včasih potrebuje spremljavo, ponujata še nekaj dobrot, marmelade, ki jih sama kuhata, pa oljčno in bučno olje. »Prav vse, kar ponujava in iz česar pripravljava naše izdelke, je slovenskega izvora in s slovenskih kmetij. Razen čokolade in kave,« se nasmehne sogovornik.

Praznični kruh z brusnicami in orehi

Butična ponudba kruha z vinsko spremljavo

Trubarjeva cesta, polna majhnih gostinskih lokalov in trgovinic, na kateri kraljujejo le pešci in kolesarji, se zdi kot nalašč za uresničitev njunih ambicij. Mimoidoče v pekarno privabljajo portretne ilustracije znanih Slovencev iz sveta kulture, Primoža Trubarja, Ivane Kobilca in Jožeta Plečnika, ki so tudi sicer del podobe pekarne. Kot je povedal Lah, sta želela narediti pekarno, kjer bo vse domače, slovensko.

Tako je na primer notranja oprema iz slovenskega lesa, sestavine, ki jih uporabljata, so slovenskega izvora, na embalaži so podobe znanih prednikov, poleg že omenjenih še Ivan Cankar in Žiga Zois. Like spremljajo zapisane misli, ki so jih sami izrekli o kruhu in kavi; slednja je nepogrešljiv del ponudbe Hleb'ca. V lokalu ali na ulici pred njim lahko popijemo kavo pa tudi kozarec dobrega vina, ki, to je treba priznati, prijetno poplakne grižljaj hrustljavega kruha ali fokače, postrežene s ščepom svežega kislega zelja ali žličko kisle smetane.

Pri Hleb'cu se lahko tudi posladkamo.

Pekarna je odprta le štiri dni v tednu, od ponedeljka do srede in v soboto, Nejc pa zadovoljno pove, da je že pridobila nekaj stalnih obiskovalcev, predvsem okoliških prebivalcev, očitno zadovoljnih s ponudbo. Le to se zgodi, da kruha prehitro zmanjka, a sta odločena, da bosta ohranila majhno, butično proizvodnjo. In če bi slučajno kak dan ostal na policah, bi ga zmlela v drobtine, tako da je čim manj odpada.

Pa nič ne de, če v Hleb'cu ne moremo vsak dan kupiti svežega kruha, pečejo namreč takega, ki bo dober tudi po dveh ali treh dneh. Če ga seveda ne bomo zmazali že prvi dan. 

Deloindom.si: To počnejo številni gostitelji – in s tem nehote prekinejo dobro druženje