Inštitut za nutricionistiko razglasil najbolj inovativna živila 2026

Inštitut za nutricionistiko je včeraj razglasil najbolj inovativna živila leta 2026, ki so bila na trg uvedena v zadnjem letu. Namen projekta, ki ga je inštitut letos izvedel že dvanajstič, je predvsem spodbujati inovativnost domačih proizvajalcev pri razvoju živil, ki podpirajo trajnostno prehrano, vključno s slovenskimi tradicionalnimi jedmi. Pomemben cilj je tudi ozaveščati potrošnike in jim pomagati pri prepoznavanju novih oz. izboljšanih živil. Med 82 živili, kolikor jih je sodelovalo v izboru, so bila nagrajena živila osmih podjetij.

Nagrade, ki proizvajalcem med drugim omogočajo možnost promocije izdelkov ob uporabi posebnega znaka Inovacija leta, so prejeli Žito za proteinski kruh, Pekarna Spar za pecivo Viktor, Amafood za misli brez glutena z jagodami in bananami, Ljubljanske mlekarne za linijo Mu Skyr, Mlekarna Planika za kefir z vlakninami, Spar za Lukov super zajtrk in Brinino azijsko skledo, Mercator IP za solati iz linije Mercator Minute: zelena vitalka in fit mediteranka ter Pr' Poloni in Juriju za bio fermentiran česen. Posebno nagrado za inovativnost v skupini slovenskih tradicionalnih jedi je prejelo podjetje Barty za Anjine domače krape.

Kot je na predstavitvi povedal prof. dr. Igor Pravst, direktor Inštituta za nutricionistiko, na izbor inovativnih živil pomembno vpliva njihova ugodna prehranska sestava, upoštevajo pa tudi druge vidike inovativnosti, npr. praktičnost uporabe ter ohranjanje tradicionalnih slovenskih jedi. »V zadnjih letih smo zaznali usmeritev podjetij k razvoju živil v smeri zagotavljanja bolj trajnostne prehrane, pri čemer hkrati upoštevajo tako zmanjševanje vpliva na okolje kot tudi ugodno prehransko sestavo v podporo zdravju potrošnikov. Kot zelo koristno vidimo skrb za zmerno vsebnost sladkorja in soli ter vključevanje zelenjave, stročnic, semen in polnovrednih žit.«

Anita Kušar in Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko, ki je že dvanajstič podelil nagrade za najbolj inovativna živila leta. FOTO: Alenka Kociper

Dodana vrednost

Strokovno skupino, ki je ocenjevala prejete prijave, so sestavljali strokovnjaki s področja prehrane, živilske tehnologije, živilske kemije in agronomije. Pri ocenjevanju uporabljajo znanstveno metodo, ki glede na hranilno sestavo, predvsem vsebovano količino sladkorjev, nasičenih maščob in soli ter na drugi strani vsebnost prehranske vlaknine, sadja in zelenjave, živilu pripiše oceno, na podlagi katere se lahko uvrsti med živila z bolj ali manj ugodno sestavo. Vodja projekta doc. dr. Anita Kušar je poudarila, da nagrajena živila dokazujejo tudi, da je mogoče recepte za tradicionalne in druge jedi, ki so pogosto na naših jedilnikih, posodobiti in pripraviti tako, da sta dosežena ugodnejša prehranska sestava in trajnost, vendar ne na račun okusa. »Pomemben vidik, ki ga je treba posebej omeniti, je tudi tehnološka obdelava, ki omogoča priročnost uporabe. Lokalno poreklo surovin pri nekaterih izdelkih in tradicionalne recepture in postopki pa dajejo izdelkom posebno dodano vrednost,« je dodala.

Predstavniki nagrajenih podjetij na izboru za inovativna živila leta 2026 FOTO: Alenka Kociper

Ker gredo prizadevanja za izboljšanje prehrane z roko v roki z zdravjem potrošnikov, projekt sofinancira tudi Ministrstvo za zdravje v okviru nacionalnega programa o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje Dober tek, Slovenija. Po besedah dr. Marjete Recek, vodje Sektorja za varovanje zdravja, ministrstvo že vrsto let finančno omogoča aktivnosti, kot je izbor inovativnih živil in prizadevanja živilske industrije, da v svojih izdelkih postopoma znižuje sladkor, sol in povečuje količino polnozrnatih sestavin. »Z razglasitvijo, kot je današnja, kupcem jasno sporočamo, da so na trgu odlični izdelki, okusni in z dobro hranilno sestavo. Ti so naš zaveznik v boju proti debelosti in civilizacijskim boleznim.«

Projekt podpira tudi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, saj, kot je povedala generalna direktorica Direktorata za hrano in ribištvo Ana Le Marechal Kolar, »spodbuja razvoj panoge, zdravje potrošnikov in odgovoren odnos do okolja.«

Anjini domači krapi so prejeli posebno nagrado v skupini slovenskih tradicionalnih jedi. FOTO: A. K.