Ivan Ivačič – prvi slovenski TV-kuhar, ki je kuhanje približal vsem

Ivan Ivačič (1921–1984) je kuhal v času, ko se kuharjem še ni reklo chef, temveč so bili preprosto mojstri. Svoje znanje je pilil v priznanih restavracijah po Sloveniji in Evropi, njegove jedi so okušali tako znani kot povsem običajni jedci. Bil je predan mentor mladim kuharjem, obenem pa se je rad vračal v rodno Posavje, kjer je pogosto kuhal skupaj z lokalnimi gospodinjami.
Te se ga še danes spominjajo po tem, da je pri kuhanju uporabljal izjemno veliko posode – ki so jo morale na koncu pomivati one. A kljub temu so z veseljem sodelovale z mojstrom, ki je kuhanje razumel kot skupno izkušnjo.
Med letoma 1960 in 1975 je Ivan Ivačič kar 15 let na Televiziji Ljubljana vodil tedensko kuharsko oddajo. Pred kamerami je rezal, kuhal, razlagal postopke, pripravljal raznolike jedi in ob tem delil številne uporabne nasvete. Gospodinje so kuhale skupaj z njim, si vestno zapisovale recepte in se ob tem zabavale ob njegovih hudomušnih pripombah. Tako je postal prava zvezda – in prvi slovenski TV-kuhar, ki se ga mnogi spominjajo še danes.
Njegovo priljubljenost je dodatno utrdila Kuharska knjiga, ki je prvič izšla leta 1965 in bila pozneje večkrat ponatisnjena. Manj znano pa je, da je Ivačič kuharske nasvete sprva delil na radiu, v oddaji z legendarno voditeljico Natašo Dolenc.
Kot je povedal njegov sin Peter Ivačič, ki danes skrbi za očetovo bogato zapuščino, je moral Ivan Ivačič pred nastopi na radiu in televiziji opraviti posebne vaje za izgovorjavo in dihanje. Njegovi nastopi so bili zato ne le strokovni, temveč tudi sproščeni, izvirni in pogosto začinjeni s humorjem. Lahko bi rekli, da ga je kamera res imela rada.

Tudi za začetnike
Vpliv Ivana Ivačiča na slovensko kulinariko je prav zaradi televizije izjemen. H kuhanju je pritegnil različne generacije – od mladih, nadobudnih kuharjev do gospodinj, ki so vsak dan skrbele za družinsko mizo. A njegov pomen sega še dlje.
Bil je eden prvih, ki je poudarjal pomen lokalnih in sezonskih sestavin, spodbujal je kuhanje vsakodnevnih obrokov in pogosto opozarjal, kako pomembni so skupni obroki doma. Priporočal je preproste, domače jedi – med njimi danes že skoraj legendarno zdolsko gobovo juho, joto in štruklje. Številnih receptov se je naučil že v otroštvu, obenem pa je v slovenski prostor samozavestno vnašal tudi jedi iz tujih kuhinj, kot so bolonjska omaka, francoska čebulna juha in različne testeninske jedi.
Čeprav je njegova Kuharska knjiga nastala pred skoraj šestimi desetletji, ostaja presenetljivo uporabna tudi danes. Ivačičeva posebnost je bila namreč v tem, da je tudi zapletene kuharske postopke znal razložiti preprosto in razumljivo – zato so njegovi recepti še vedno odlična popotnica tudi za popolne začetnike.