Iz uvodnika tiskane OK: Poletna noč

Najlepši čas za posedanja ob dolgih večerih. Izkoristite jih!


Poletna noč,
bila je najin dom,
vse stene iz dreves,
za strop nebo,
preproge iz travnih bilk,
zvezd nebroj za luč,
brez strehe, brez zidov,
mladim je toplo!

… no, potem pa razpoloženje zavije nekoliko navzdol in se na koncu za človeka, ki je dojemljiv za minevanje časa, konča prav v srce segajoče. Poznate, ne, ko sta Marjana Deržaj in Beti Jurkovič na koncu peli, kaj vse bi dali za še eno poletno noč?

Danes smo vam naredili tako številko, ki vas bo nagovarjala, da izkoristite te dni, ta optimizem, to toplino, odprtost in globino neba, ki nas še v poznih večernih urah crkljajo, vabijo ven.

Blaž se je spravil za štedilnik in skuhal štiri predloge za poletne večerjice. To je poseben obrok; ponavadi je čez dan tako vroče, da se nam niti jesti ne ljubi, zvečer, ko se zrak malo ohladi, pa lakota z vso silo plane nad nas. Kaj jesti, da bo osvežilno, pa da bo tudi kaj odleglo? Blaž se je podal na različne konce sveta, kjer se z vročino znajo spopadati; po svoje je priredil mrzlo juho, gaspačo, falafel, dodal nekaj morskega pridiha z rakci, potem pa v solatne liste spravil še nekaj, kar čisto spodobno predstavlja takose.

Imamo tudi zgodbo o borovnicah – v tem času so na vrhuncu sezone. Zazrite pa se tudi v njihovo barvo: ali niso tako modročrne kot nebo, ki ga poleti opazujemo, zleknjeni na ležalniku zunaj?

Kaj pa nam pove Iztok Ilich, s katerim smo debatirali o njegovi novi knjigi, pregledu 99 kuharic z dušo? Pošilja nam pozdrave s Krasa in se navdušuje nad vetrcem, ki tu in tam zaveje skozi starodavne zidove in odprta okna enega najbolj slikovitih mestec pri nas, kjer smo znanega urednika in publicista našli med krajšim oddihom. Mimogrede pa nas še usmeri na pot po Sloveniji: povsod se najdejo skrivni »žepki«, otočki, kjer ljudje gojijo pristno kulturo dobre domače hrane. Poletje je pač čas, ko se najraje potepamo.

In še zadnje priporočilo, ki vam ga dam: poletje je tudi čas posedanja ob ognju. Govorimo o skrivnostni kitajski škatli, s katero lahko en človek obvlada piknik tudi za več deset ljudi, če je treba.

Zame, ki sem znana po hudi melanholiji v zvezi z odtekanjem časa in mi gre vsako leto prav osebno na živce, ko se ob kresu dan začne daljšati, so v tem letnem času prav noči tiste, s katerimi poskušam dneve narediti take, da ne bodo izginili kar tako, ne da bi se jih oprijel en sam spomin. Na najbolj preprost način se ponavadi lotimo: zakurimo ogenj in pečemo hrenovke. Opazujemo, kako mačka lovita kobilice in kako bleščeč je mesec, ko se prikaže nad črnino bližnjega hriba.

Niti ene poletne noči ne smemo zapraviti.

Naslovna fotografija: James_Gabbert/Thinkstock

Karina Cunder Reščič
Karina Cunder Reščič

Ljubiteljica juh, banketov, lepo pogrnjenih miz, divje hrane, eksperimentiraja z recepti tik preden pridejo gostje in predavanja dvema otrokoma, kako je hrana eden od načinov, s katerimi se tudi lahko izrazi spoštovanje in dostojanstvo.

Objava še nima komentarja.

Komentiraj objavo

Vaš E-naslov ne bo javno objavljen.