Janža Dolinšek: Zapustila je pisarniško službo in v glini našla svojo pot

Morski vetrič in valovanje vodne gladine v nas pogosto sprožita razmislek o tem, ali smo na pravi poti in kaj bi lahko v življenju spremenili. Sanjarimo o boljši službi, samostojni poti ali vsakdanu, v katerem bi imeli več časa zase. Skupni imenovalec teh misli je pogosto počasno življenje – pa ne kot odpoved ambicijam in obveznostim, temveč kot zavestnejša izbira, čemu namenjamo svoj čas, energijo in pozornost.

Prav takšno življenje zdaj živi 32-letna oblikovalka keramike Janža Dolinšek, ki je pred leti pogumno pustila varno službo, ne da bi vedela, ali ima na samostojni poti sploh realne možnosti za uspeh. Šport jo je naučil, da se vložena čas in energija prej ali slej pokažeta. »Znam po­iskati stvari, ki me veselijo, in se motivirati,« pravi – in prav v tem se najverjetneje skriva eden od ključev, da ji je uspelo.

Janža, ki je šest let živela s partnerjem v Ljubljani, se je nato preselila v naravo v okolici Grosuplja, mesta, od koder tudi prihaja. FOTO: Osebni arhiv

Pogum za življenje v svojem ritmu

Janža se je v rosnih letih posvečala vrhunski košarki, ko pa je prišel čas za študij, se je še zadnjič udeležila evropskega prvenstva v Romuniji in na vrhuncu kariere izbrala študij vizualnih komunikacij na Fakulteti za dizajn. Čeprav je prepričana, da zadnje tekme zase še ni odigrala, se je takrat strinjala s starši, da mora spoznati še kaj drugega kot samo košarko. Njen skriti talent risanja, ki ga je zaradi športa zapostavljala, je lahko prišel spet na površje, zato izbor študija ni bil naključje. Še več, vodil jo je do tega, da je ugotovila, kako rada ima glino. Pozneje se je udeležila še tečaja oblikovanja z glino pri Hani Karim in takrat se je vse začelo. Hana jo je povabila, naj postane njena prva vajenka, ne da bi vedela, da je ravno dan prej Janža pustila pisarniško službo. »To ni hec!« pravi naša sogovornica, ki še danes kar trepeta od navdušenja ob pripovedovanju, kako so se obema takrat zvezde ravno prav naravnale.

Janžin studio ima velika okna, ki prostor ves čas povezujejo z naravo – ta pa je že sama po sebi umetniški navdih. FOTO: Osebni arhiv

»Zelo uživam v svojem počasnem okolju, saj kot oseba to potrebujem. Moji možgani namreč niso počasni. Pa ne govorim, da je to moja vrlina, in na dolgi rok se mi najverjetneje ne bi dobro pisalo, če se s partnerjem ne bi izselila iz Ljubljane. Tam sem bila nekaj sto metrov stran od ljudi, ki so me lahko kadarkoli poklicali za nekaj. Čeprav zdaj živim v bližini Grosuplja, pa je to vseeno razdalja, ki mi pomaga, da nisem vsak hip dosegljiva. Trenutno sedim na stolu in zrem v naravo, ki me obdaja. Piha veter, premika veje dreves in vse je zelo lepo. To je tisto, kar prispeva k moji dobrobiti in temu, da se imava s partnerjem še lepše. Mislim, da bi marsikdo potreboval tak manjši odmik, v njegovo življenje bi prinesel veliko dobrega. Jaz sem ponosna, da mi je uspelo,« pripoveduje Janža.

Oblikovalkini izdelki se spreminjajo tako kot ona sama. Vedno je v iskanju novih idej, novih oblik ter glazur. FOTO: Osebni arhiv

Jemo z očmi, pravijo! V takih skodelicah dobi povsem vsakodnevna sladica novo dimenzijo. FOTO: Osebni arhiv

Kar je lepo, je treba deliti

Mladi par si je naprej kupil staro hiško, v kateri sta prebivala nekaj let in načrtovala novo. Zdaj že dve leti živita v naravi, na samem in v svojem sanjskem domu, v katerem je veliko naravnih materialov, zraven pa še studio, ki je namenjen Janžinemu ustvarjanju z glino. »Včasih sem imela JNŽ studio na Križevniški ulici v Ljubljani in že tam začela poučevati o oblikovanju gline ter na manjši ravni testirala poslovni model skupnostnega studia. Na podlagi tega sem zasnovala studio Biskvit, ki je (še vedno) v Šiški, vendar pa z njim že kakšno leto nisem več povezana. Tudi sedanji JNŽ studio sem zasnovala tako, da ne bo samo zame, temveč bo primeren še za kakšno delavnico. Zelo sem si tudi želela, da bi spoznala svoje stranke in one mene v mojem okolju. Da se odločijo za nakup na podlagi tega, kar so pri meni videli in doživeli. Hkrati sem vseeno malce zadržana, saj ljudje pridejo na moje dvorišče, studio je povezan s hišo, zato mi že to postavlja jasno mejo. Ne želim masovke in ne želim dogodkov na tedenski ravni, temveč naj bo tega toliko, da se vsakič znova spomnim, kako rada to počnem, kako sem srečna, da lahko obiskovalcem v tistih nekaj urah pokažem košček svojega sveta. Prelepo je, da tega ne bi delila. To preprosto moram!« z navdušenjem pripoveduje Janža.

Janža in Špela. Glina in hrana. Dekleti se odlično dopolnjujeta in svojo ustvarjalnost delita še med druge. Tale fotografija je nastala na njunem vikend izletu na Krasu. FOTO: Osebni arhiv

Prav posebni dogodki so se spletli v sodelovanju s prijateljico Špelo Turk (I made a mess), ki ustvarja rastlinske jedi in je prava zvezda na instagramu. Ona poskrbi za dobro jedačo, Janža pa za delavniški del in ustvarjanje z glino. To poletje sta se odločili za nadgradnjo in sta ljudi za konec tedna odpeljali na vikend izlet na Kras, v čudovito obnovljeno staro hiško. Tam sta predajali znanje o kuhanju in oblikovanju gline, jedli in uživali so v čudovitem okolju, kdor pa je želel, se je zjutraj lahko udeležil teka z Janžo. Septembra se z izletniki odpravljajo še v hrvaško Istro, a vas moramo razočarati, da je čudovito aktiven konec ted­na, ki ga dekleti obljubljata, že razprodan. Veselje do polno­sti, ki ga prinaša počasno življen­je, je namreč zelo nalezljivo.

Takole pa Janža in Špela pripravita mizo gostom oziroma izletnikom, ki si z njima privoščijo počasen vikend. FOTO: Osebni arhiv