Letna kuhinja, ki je nastala iz svinjaka in navdušila Slovence

Jure Benkovič je oblikovalec iz Kamnika, mlajša generacija ene najstarejših družin v tem mestecu. Pred tremi leti si je v arhitekturnih krogih pridobil ugled kot investitor in, kot povzame, večinski avtor rešitev za prenovo stanovanja v domači hiši, ki je postalo tudi del Odprtih hiš Slovenije.
Gre za prostor, ki ima posebno energijo. Že to, kako v poletni vročini skozi majhna tridelna okna prodira svetloba, ki preseva skozi bližnjo lipo, je nekaj imenitnega, na lep način starosvetnega in zdravega. V stanovanju se prepletajo rustikalni okvir hiše, ki v tej podobi stoji od 19. stoletja, in sodobne rešitve, kot jih želi mlad človek.

Od individualnega do družinskega, od domačega do, na neki način, službenega, kajti stanovanje je tudi njegova pisarna. Po domače povedano: v kmečko hišo je dal minimalistično sodobno pohištvo, hkrati pa dodatke, ki vsi po vrsti govorijo o kmečkem poreklu. Ni jih veliko, so pa zanimivi in avtentični. In kmečka peč je ostala.
Benkovič pa je pred nekaj meseci odprl vrata še enega zares posebnega objekta: prenovil je svinjak, ki stoji na dvorišču domačije, v čudno osrednjem položaju, skoraj bi rekli v objemu domačije. Benkovič, ki mu je v delitvi dediščine svinjak pripadel, je verjetno prav to začutil in se uprl impulzu, ki bi ga imel vsak drug: da ga bodisi podre bodisi v njem naredi savno ali kaj podobnega, posvečenega zgolj egu lastnika. Svinjak je postal letna kuhinja, ki bo kmalu dobila še teraso, že zdaj pa so vanjo vabljeni vsi družinski člani.

Sistem polnega hladilnika
»Temu prostoru sem hotel vrniti žmoht, družinsko povezanost, druženje, ki je izginilo, ko sta stara starša opešala, del nove generacije pa se je odselil. Svinjak je moj, stoji ob služnostni poti, ampak je zdaj namenjen temu, da vsak, ki pride domov, lahko posedi tu, namesto na kavču v hiši. Ves čas je odprt in uvedel sem tudi sistem polnega hladilnika: vsak si lahko postreže, pri čemer se pa vseeno pričakuje, da bo tudi kaj prispeval in nadomestil,« pripoveduje Benkovič in doda, da je to koncept, ki se ga je težko navaditi: še mama ga je raje prej poklicala, ali lahko vzame sladoled.
Po svoje je naredil diametralno nasprotno od tega, kar bi večina, ki bi popustila malemu človeku v sebi: namesto da bi si ogradil zase, je dal na razpolago še drugim, namesto da bi služnostna pot postala predmet spora, kar se zgodi skoraj praviloma, je ostala komunikacija, tako v arhitekturnem kot simbolnem pomenu.

Stik z materialnim
Letno kuhinjo je potem kar tako, če bi še koga zanimalo, objavil na enem od spletnih forumov – in vzbudil goro navdušenja: dvanajst tisoč všečkov in blizu devetsto komentarjev, od katerih je eden povedal vse, kar je tu za reči: »Svinjsko lepo.« Po pravici: tudi kot svinjak tole ni bilo slabo, tu so imeli pujsi pravi hotel, lepo so skrbeli zanje.
Ni čudno, da je stari ata, zadnji, ki jih je še vzrejal, kar zajavkal, ko je opazil, da se vnuk Jure približuje z rušilno-udarnim kladivom, po domače štemarco. A prav ta stik z materialnim, tudi v njegovi najbolj grobi obliki, je eden od motivov mladega ustvarjalca. »Kot oblikovalec v celoti delujem v virtualnem svetu.
Prva prenova, stanovanje, se je začela iz potrebe – ustvariti sem si hotel življenjski prostor, hkrati pa se je vame naselilo veselje do tega, da ustvarjam tudi fizične rešitve,« pravi sogovornik in zadovoljno doda, da je po zaslugi svojih spretnosti in poznanstev iz časov, ko je delal v gradbeništvu, prenovo stanovanja izpeljal nenormalno poceni: več kot 90 kvadratov za manj kot 70 tisoč evrov.


Predniki postavili dobre temelje
V vsem, kar ustvari v fizičnem prostoru, pa je prepoznaven koktajl njegovih genov. Kot je mogoče domnevati po zapisih iz rojstnih knjig, ki se jih najde po župniščih, gre za starodavno družino mogotcev, begov z območja Benkovca v srednji Dalmaciji. Prvi pomemben član je bil Ivan Benković, tamkajšnji kaštelan. V 17. stoletju se je ena od vej družine ustalila v Kamniku, bili pa so vsi obrtniki, kar pomeni, da so izjemno pametno gradili svoj dom.
Jure Benkovič jim je hvaležen, kajti niti ena od težav, ki so pogoste v starih hišah, mu pri prenovi ni grenila življenja. V zadnjih sto letih se je družina obrnila h kmetovanju – kar njega v mladosti ni niti najmanj veselilo in zanimalo. Dobiti je moral izkušnjo življenja v tujini, na Nizozemskem in Švedskem, da se je vrnil in nenadoma spoznal, da je medtem ponotranjil misel o nadaljevanju, o tem, da kmečko zgodbo potegne naprej – a v svojem jeziku in na svoj način.
Jure Benkovič pa še ni rekel zadnje: namigne, da se pod hišo skriva še en izjemen zaklad: obokana klet s svinjsko kuhinjo. Pričakujemo novo zgodbo.
