Matjaž Lemut ob 30-letnici Tilie: »Začelo se je z zemljo brez trt in hišo brez strehe«

Letos mineva trideset let, odkar je vinska klet Tilia Estate, ki jo vodi Matjaž Lemut, na trg vstopila s svojo blagovno znamko – in to so te dni proslavili v ljubljanskem Dvornem baru. V tristo let stari vinski kleti Amfora je Lemut predstavil tri desetletja, iz svojega osebnega arhiva pa ponudil merlot Black Label iz leta 1999. Klet, ki je doma v Potočah v Vipavski dolini, je znana: skoraj ikona je njihov sivi pinot, ki je, kot pravijo, eno najbolje prodajanih gastronomskih vin v Sloveniji, med poznavalci pa so visoko cenjeni njihovi modri pinoti. Na leto ta klet napolni približno 50.000 steklenic vina.

Od zemlje brez trt do milijona steklenic

»Pred tridesetimi leti sploh nisem razmišljal o obliki organiziranosti niti o tekmovalnosti z drugimi vini in vinarji. Želel sem le pridelovati dobro vino. Imel sem izkušnje iz velike kleti v Vipavi, multinacionalke v Kaliforniji in z vinogradniške kmetije v Švici, ki jo je vodil Waldemar Zahner, eden od direktorjev v Nestléju. Čeprav sem čutil razlike, me je povsod navduševal neobremenjen entuziazem. Mogoče sem bil premlad, mogoče so bila takratna leta res še neobremenjena z vprašanjem, kje prodati. V svojo zgodbo sem stopil zelo idealistično,« se začetkov spominja Matjaž Lemut. »Začelo se je z zemljo brez trt in hišo brez strehe.«

Do danes je posestvo Tilia na trg poslalo milijon dvesto tisoč steklenic, vse ročno polnjene, pri čemer vse nastaja pod eno streho – znanje, enološke odločitve, vinogradniški pristopi, kletarjenje, polnjenje. Na sedmih hektarih vinogradov vzdolž Vipavske doline gojijo različne sorte, vključno s sivim in modrim pinotom, merlotom, cabernetom sauvignonom, sauvignonom, chardonnayjem in rumenim muškatom. Poudarjajo, da se trudijo za čim manjšo uporabo enoloških sredstev, ostajajo, kot pravijo, butični pridelovalec z izrazito trajnostno orientiranostjo. Ustvarili so tudi koncept MyBio, s katerim opozarjajo, da je pot do izvorno dobrega vselej pot avtentičnega. »Naravno ni enako certificirano. Delam vino, ki se ga ne bojim piti. Ljubiteljem mojega vina ne skrivam, kako ga pridelam – delam pa ga v želji, da je do telesa prijazno, body friendly. Moj ključni princip je transparentnost,« dodaja Lemut.

Če bi bilo treba izdvojiti dve sorti, ki zaznamujeta pot kleti Tilia, sta to sivi in modri pinot. FOTO: Arhiv Tilia

Zakaj je modri pinot njegov sveti gral

Mejniki? Leto 2001, ko se je zgodil prvi izvoz v ZDA – takrat so njihova vina ponudili restavraciji delegatov Organizacije združenih narodov (OZN). Drugega so postavili leta 2015: usmeritev v modre pinote. Zakaj modri pinot? »Gre za kralja rdečih vin, ne dosega desetkrat višje cene kot druga vin kar tako,« dregne Lemut. »Gre za sveti gral med vini in tudi največji poznavalci ga neumorno raziskujejo vse življenje. Je mojster preobrata.«

Pa še nekaj genealogije: pomembna osebnost je bil tudi Silvester Lemut, Matjažev oče. Vodil je klet Vipava, ki je še danes ena največjih pri nas. Določil je sinovo prihodnost s tem, ko je kupil vinograd, da se bodo njegovi v mestu živeči sinovi spoznavali z naravo in vinom. Spremlja ga tudi anekdota o tem, kako je nekoč predelal 40 vagonov presežka letine in nastal je vinjak Zemono, ki je dosegal neverjetno ceno. »Moj oče je bil vsekakor moj vzor in oseba, ki je usmerila mojo karierno pot.«

In želje za naprej? »Svet vina bi rad naredil še bolj prijazen. Čudovit je že tako ali tako, zaradi vseh kreativcev, vseh nas, ki imamo spoštovanje do narave in v njej vselej poiščemo vir navdiha,« dodaja Lemut.