Monika Majnik: Slovenka, ki v Stockholmu vodi vegansko kavarno
Odpri galerijo
A+ A-
Na sever Evrope smo te dni poklicali Moniko Majnik, ki živi v glavnem mestu Švedske že devet let. V enem najbolj hipsterskih predelov Stockholma vodi z rastlinskimi sestavinami prežeto kavarno Fern and Fika.
»Odkar pomnim, je v meni tlela želja po selitvi in po tem, da bi živela v tujini. Poigravala sem se z idejo, da bi se preselila na Švedsko, in ko se je ponudila priložnost, da kot varuška, torej au-pair, to tudi storim, sem se pred devetimi leti podala v novo dogodivščino. Pri tričlanski družini, v kateri sta starša vodila mednarodno podjetje, naj bi živela in delala pol leta ter z njimi potovala po svetu, vendar sta mi bili izkušnja in Švedska tako všeč, da sem se odločila ostati. Pomagala sem pri vzgoji otroka in za družino večkrat tudi kuhala,« opisuje svoje začetke na tujem.
»Sprva smo bili v Stockholmu, zatem smo se preselili na otok Gotland, na posestvo sredi gozda, kjer je vse bolj umirjeno in hkrati izolirano. Čeprav sem tam živela v naravi in je bilo mirno in idilično, sem hitro spoznala, da je Stockholm tisti, ki se mi je priljubil, zato sem se po dveletnem delu kot au-pair preselila tja. Poiskala sem si sobico in si tudi našla delo. Na začetku delaš pač tisto, kar najdeš, in to je bilo vse – varstvo otrok ob večerih, delo v kuhinji in strežbi. To so bili začetki.«
Ste se že prej ukvarjali s kuhanjem?
Ljubiteljsko se s kuhanjem ukvarjam in se zanimam za zdrav način življenja že dolgo. Že vrsto let pečem, v mojih slaščicah zadnja leta ni belega sladkorja. Vse to mi je prav prišlo pri delu za švedsko družino, kajti za otroka sem pripravljala sladice brez belega sladkorja, prav tako nisem uporabljala glutena, tako da sem v tem obdobju z veseljem razvijala nove recepte. Že dolgo ne jem mesa in mleka, nato pa sem se postopoma usmerila v veganstvo.
Kako se vam je, kot vzgojiteljici, odprla pot do vodenja lokala v Stockholmu?
Pred skoraj šestimi leti sem začela delati v kavarni, takrat imenovani Sthlm Raw, v kateri so stregli večinoma presno hrano. Nato so lastniki lokala načrtovali spremembe, jaz pa sem potrebovala nov izziv. Skoraj sočasno smo drug drugega vprašali, ali bi lahko vodila lokal. Nekoliko smo spremenili koncept in lokal tudi preimenovali – zdaj je Fern and Fika.
Za fiko vemo, da je to skandinavska beseda za kavico in nekaj sladkega. Kaj pa pomeni fern?
V angleščini pomeni praprot. Zanimiva besedna igra se navezuje tudi na zeleno barvo, naravo in torej na rastlinsko prehrano, ki jo ponujamo v lokalu. Glede fike pa je na Švedskem tako, kot ko v Sloveniji denimo vprašamo, ali gremo na kavo. Na Švedskem pri tem povabilu vedno uporabijo izraz fika.
Zdaj torej vodite lokal v hipsterskem predelu v južnem delu središča Stockholma. Kaj vse zajema vaše delo?
V lokalu sem, kot omenjeno, začela leta 2017 delati za šankom, nato sem januarja 2018 prevzela vodenje – razvijala sem recepte, delala sem tudi v kuhinji, za pultom, zaposlovala nove delavce, urejala nakupe, skratka, vse, kar je bilo treba narediti za dobro obratovanje. Sčasoma se je pokazalo, da je dela preveč za enega samega človeka. Zato od lanskega septembra zgolj vodim lokal, ob tem pa sem 80 odstotkov delovnega časa zaposlena kot vzgojiteljica v waldorfskem vrtcu tu v Stockholmu. Kot vodja lokala se v večini ukvarjam le še z urejanjem dokumentov, naročilnic, urnikov in z razvijanjem receptov, včasih pa še vedno vskočim na pomoč za pult ali v kuhinjo.
Kakšna pa je ta kavarna?
Manjša, v njej je okoli 20 sedežev. Odprto imamo vsak dan, vse dni v tednu. Strežemo zajtrke, brunche, ki so tu zelo priljubljeni, in kosila ter kar pogosto pripravljamo cateringe. Ponujamo veliko veganskih slaščic ter več vrst kave in drugih napitkov, pripravljenih z rastlinskim mlekom.
Ravno sem govorila s prijateljico, veganko, ki mi je omenila, da je v Stockholmu prav sanjsko biti vegan. Je to na Švedskem trenutno v modi ali je bilo tako že, ko ste se pred devetimi leti preselili tja?
(krajši premislek) Mislim, da je veganstvo zdaj res v porastu, zaradi želje po ohranjanju narave in iz etičnih razlogov. Hkrati pa so Švedi znani po tem, da razmišljajo trajnostno in pazijo na svoje zdravje. Veliko ljudi zato zmanjšuje porabo mesa, ko pa ga uživajo, zelo gledajo na njegovo poreklo, na to, da ga dobijo od preverjenih, lokalnih kmetovalcev.
Če se vrnem k rastlinskemu mleku, ki sva ga prej omenjali: ko sem pred devetimi leti prišla na Švedsko, ni bilo veliko lokalov, kjer so ponujali kaj več kot zgolj sojino. Zdaj ovseno mleko kot alternativo kravjemu ponujajo skorajda vse kavarne v Stockholmu in drugih mestih na Švedskem.
Omenjali ste trajnostno usmerjenost. Kaj pa lokalne sestavine?
Tudi te v naši kavarni uporabljamo, kjer se le da: lokalno izdelan tofu in tempeh dobimo iz fermentarnice tu v Stockholmu, narejena pa sta iz švedskega rumenega graha ali volčjega boba. Pri sadju in zelenjavi je tu večinoma težje razmišljati lokalno, zato moramo sprejemati kompromise, vendar poskušamo narediti sezonske jedi, če je le mogoče.
Zasledila sem tudi, da tudi pišete.
Pred letom dni je v mojih mislih spontano začela nastajati knjižica, pravzaprav zgodbica v verzih, ki sem jo napisala v angleščini. Govori o deklici Annie in je namenjena tako otrokom kot staršem. Pripoveduje o tem, v kakšnem svetu živimo. Deloma je omenjena tudi rastlinska prehrana, in sicer prek ljubečega odnosa, ki ga v tej moji zgodbici kmet goji do svojih živali – namesto da bi jih namenil za zakol, jim omogoča lepo življenje na kmetiji.
Morda še to: preden sem prevzela kavarno, sem približno dve leti vodila blog z imenom re-evolution, kjer sem pisala recepte in s takratnim partnerjem tudi ustvarjala video vsebino.
Če ob koncu pogovora pogledava še v prihodnost: kje se vidite?
V Grčiji.
Kako sva s severa Evrope zdaj prišli na jug?
(smeh) Z mojim partnerjem, Grkom, zdaj živiva na Švedskem. Njegova družina ima v Grčiji, blizu Lefkade, posestvo, ki ga v prihodnosti nameravava obuditi in oživiti. Zdaj pridelujejo ekološko oljčno olje, med drugim pa želiva dodati tudi turizem. Moje sanje so, da se bomo ukvarjali s permakulturo in bili pretežno samooskrbni, hkrati pa postavili primeren prostor za dopustovanje, ki ga bosta dopolnjevala joga in polnjenje baterij, tako imenovani retreat. Kajti zdi se mi, da ljudje končno začenjamo živeti tako, da mislimo tudi nase in poskrbimo za to, da vnesemo nekaj veselja in zdravja v ta vse bolj napeti ritem sodobnega življenja.
Preberite tudi: Babu iz Bangladeša, ki v Ljubljani navdušuje z azijsko ulično hrano
Datum Objave: 18.5.2023 ob 07:05