Aljoša Vodopivec: kuhal na Lofotih, delal pri Štefelinu, zidal na Gorenjskem

Aljoša Vodopivec je kuhal že marsikje: v restavraciji, ki je pozneje dobila Michelinovo zvezdico, pekel burgerje in delal v unikatni škofjeloški gostilni Pr' Pepet. Lani je kuhal na norveškem otočju Lofoti, zdaj pa v domači dolini ustvarja v kuhinji stare in v tradicionalne jedi usmerjene Gostilne na Vidmu.

Kaj od naštetega mu je bilo najbolj pri srcu, kje je najraje delal? Aljoša Vodopivec malo razmisli, nato začne: »Najdlje sem delal v kuhinji pri Urošu Štefelinu, tik preden je restavracija, ki jo je vodil tedaj, dobila Michelinovo zvezdico, še v Podvinu. Tista kuhinja je bila zelo velika, tam sem se res dobro počutil. To so bili moji kuharski začetki, ustvarjali smo lepe krožnike in neverjetne okuse, tudi ekipa je bila zelo povezana. Zato bo še nekaj časa težko preseči raven, ki sem jo pomagal soustvarjati na samem začetku svoje kuharske poti.«

Aljoša Vodopivec zdaj dela v legendarni Gostilni na Vidmu v Poljanski dolini, ki jo je obiskoval že Ivan Tavčar. FOTO: Črt Piksi

Od Pajzla do znane gostilne

Zanimivo je tudi, da je Aljoša Vodopivec po poklicu živilsko-prehranski tehnik, v kuharstvo je zašel bolj po naključju: »Nekaj časa sem vozil kombi; po prometni nesreči, ki sem jo doživel, so mi domači in prijatelji rekli, da je čas za kaj drugega. Povezal sem se s kolegom – njegova družina je imela v Poljanski dolini gostilno – in za nekaj časa sva prevzela to zgodbo. On je vodil strežbo in skrbel za papirje, jaz sem kuhal. Želel pa sem se naučiti več, zato sem šel delat v Kranjsko Goro, v kuhinjo, ki jo je vodil Branko Horvat, tedaj znan tudi po tem, da je bil v ozadju kuharske oddaje Gostilna išče chefa.«

Pozneje je, prav tako po naključju, začel delati pri Urošu Štefelinu: »Eno leto sem bil del kolektiva, nato je nastopila korona, ki je spremenila gostinstvo. Zato sem nekaj časa delal na žagi, preden sem se spet vrnil v kuhinjo. Ker so se gostilne med karantenami odpirale in zapirale, sem v tistem obdobju dobro leto delal tudi v zidarskem poklicu, potem pa sem ugotovil, da sem pridobil že nekaj kuharskega znanja, zato sva se s kolegom Janom Bašljem opogumila in v domači dolini poleti odprla Pajzl burger – osredotočala sva se na gurmanske burgerje, s katerimi sva gostovala tudi na različnih dogodkih v Škofji Loki in okolici.«

Od takrat je Aljoša Vodopivec delal še v nekaterih drugih kuhinjah, zdaj pa že nekaj mesecev pomaga ustvarjati jedi v kuhinji znane Gostilne na Vidmu sredi Poljan, v katero je zahajal že Ivan Tavčar, pred desetletji sta bila tam redna gosta legendarna igralca Milena Zupančič in Polde Bibič, obiskovali pa so jo tudi drugi slovenski umetniki, denimo Svetlana Makarovič in Desa Muck, saj sta obe nekoč živeli v Poljanski dolini.

Aljoša Vodopivec na kmetiji, ki jo je obiskal na Lofotih. FOTO: osebni arhiv

Lofoti: drugačni, kot si jih je predstavljal

A če se vrnemo k Aljoši Vodopivcu: zanimivo poglavje v njegovem kuharskem življenju je nekajmesečno delo na severu Evrope. Lani ga je pot ponesla na norveško otočje Lofoti, sanjsko počitniško destinacijo za marsikoga. Kako je prišel prav tja? »Všeč mi je Skandinavija, tamkajšnja kultura in kulinarika. Na face­booku sem se vključil v skupino, prek katere domačini z Lofotov iščejo delovno silo, in jim sporočil, da iščem nekajmesečno delo v kuhinji. Dobil sem nekaj ponudb, najbolj pa me je prepričala tista, ki mi jo je poslala gospa Aimes – napisala je, da je lastnica kmetije, da redi govedo, drobnico in pujse mangalice, ima pa tudi gostilno, v kateri uporabljajo izdelke z njene in sosednjih kmetij. Ker ji je zmanjkovalo časa za delo v kuhinji, je iskala nekoga, ki bi ga prevzel, in to se mi je zdela odlična priložnost.«

Toda na Lofotih je bilo delo drugačno od tistega, kar si je predstavljal, nadaljuje sogovornik: »Ko sem prišel v kuhinjo, me je kar malo šokirala. Star štedilnik, denimo, je imel šest gorilnikov, od katerih sta le dva za silo delala. Prostora je bilo malo, komaj sem imel kam odložiti krožnik, da sem nanj razporedil hrano. Vse je bilo zastarelo, povrhu vsega sem bil sam v kuhinji – ko sem se prijavil na delo, se mi je nekako zdelo logično, da nas bo več.«

Je bilo pa nekaj odlično, poudari Aljoša Vodopivec: »Pri kuhanju sem imel proste roke. Ustvarjal sem lahko jedi, ki jih znam dobro skuhati, med drugim enolončnice, posebno navdušeni so bili nad mojim golažem. Delo sem si organiziral tako, da so bile vsak dan na izbiro štiri hladne predjedi, dve glavni, torej eno mesno in eno ribjo, ter nekaj sladic.«

Osupljiva narava na norveškem otočju Lofoti, kjer je mladi gorenjski kuhar Aljoša Vodopivec lani delal nekaj mesecev. FOTO: osebni arhiv

Takšna bi bila njegova sanjska gostilna

Kaj pa gostje? »Na začetku jih je bilo malo, saj se je gostilna po dolgih letih znova odprla šele lani. Če sem prve dni postregel recimo dvajsetim ljudem, smo imeli po nekaj mesecih že trikrat toliko gostov – med njimi je bila približno četrtina domačinov, drugo so bili turisti iz Francije, Nemčije, Amerike in od drugod,« pojasni sogovornik.

O jedeh, ki jih je spoznal na severu Evrope, pa: »Res me je presenetila brokolijeva solata. Ta je pripravljena iz surovega oziroma le malo pokuhanega brokolija, potem pa dodajo še prepraženo slanino in rdeče grozdje. Malo sestavin poskrbi za pestrost okusov, od sladkega do kislega. Veliko je poudarka tudi na polenovki, torej posušeni ribi, ki jo pred uporabo namočijo, nato pa popečejo in uporabijo kot glavno jed.«

In kakšna bi bila, če ne bi bilo omejitev, gostilna, ki bi jo vodil Aljoša Vodopivec? Takšna: »Blizu mi je fermentacija, všeč so mi azijski okusi in priprava znanih jedi malo v mojem slogu. Všeč so mi tudi okusi, ki so doma v naši Poljanski dolini, in stare, že malo pozabljene jedi. Zdi se mi, da je treba graditi na lokalnih sestavinah, in teh v naši dolini res ne manjka – imamo odlične sirarne, znani smo po visoški pečenki, kmetije pridelujejo odlično zelenjavo in tudi jagodičevje, drobnjakovi štruklji na juhi pa so nekaj, za kar mislim, da bi moralo biti na jedilnikih vseh gostiln v Poljanski dolini.«

Aljoša Vodopivec zdaj dela v legendarni Gostilni na Vidmu v Poljanski dolini, ki jo je obiskoval že Ivan Tavčar. FOTO: Črt Piksi