Piccola Cafe: Dekleta, ki so s prav posebnim lokalom popestrile tržnico v Šiški
Odkar smo na instagramu zagledali njihove borovničeve rolice z obilico sladkornega preliva, nam je misel uhajala v ta lokalček, ki je pred nekaj meseci postal čisto prava veganska kavarna s poudarkom na zajtrkih in bruncih. Na tržnici v ljubljanski Šiški so Belen Domenech Llinares, Anina Peric in Ema Dajčar Kitek zavihale rokave in neugledno rumeno fasado majhne hiše prebarvale v belo, rjava okna in vrata pa v modro. Čisto same so prostor tudi opremile, kupile rabljen kavni avtomat in začele delati.
»Iskale smo nekaj, kar ne bo zahtevalo velike investicije, najprej smo celo razmišljale o konceptu za na pot, a je nato osrednji del, ki bi bil namenjen kuhinji, postal dovolj velik za goste, kuhinja pa je nastala tam, kjer smo prvotno nameravale imeti skladišče.« Vsega so se lotile same, novi sta samo dve mizi, preostalo je ali iz druge roke ali njihovo. »Velik vložek je tvegan, saj z veganskim konceptom na lokaciji, ki ni obljudena z mlado generacijo in študenti, nikoli ne veš, ali bo projekt zares zaživel,« o zagonu pripoveduje Belen.
Kdo je to dekle? In druga in tretja?
Tridesetletna Anina je picopekinja, ki je po vrnitvi iz Rima, pred kakšnima dvema letoma, odprla picerijo na Gornjem trgu v središču Ljubljane in s pico romano vnesla svež veter v ponudbo, med katero prednjači neapeljski tip pice. Nato pa je v njeno življenje prišla Belen, Španka, ki je z bratom pilotom nekaj časa živela na Bledu in se preživljala s kuhanjem v slovenskih veganskih restavracijah. Obe z enakimi sanjami, le vsaka na drugem koncu, sta se odločili, da poiščeta kotiček, kjer bosta lahko ponudili dober veganski brunch, pa tudi zajtrk, rogljičke in sendviče: »Zelo rada jem zunaj, a ko sem se v Ljubljani odpravila na zajtrk, se je ponudba, sploh za nas vegane, kaj hitro končala,« pove Belen, kar jo je še bolj spodbudilo, da je našla svojo nišo.
Lahko bi rekli, da je Aninina zelo priljubljena picerija z istim imenom dobila še sestrico, ki si zdaj išče mesto med ljubljanskimi kavarnami. Tukaj je srce delovanja Belen, pravi španski temperament v kuhinji, ki ne popusti do zadnjega in jed postavi na meni šele takrat, ko je zares zadovoljna z njo. Za šankom je šefinja Ema, Anina skrbi za tisto, česar Belen ne more opraviti zaradi jezikovne pregrade, torej za birokracijo, pogodbe in instagram, pridružujejo pa se jim novi pari rok. Med našim obiskom smo tako spoznali Hano Fabjan, ki je pridno kuhala kavo – to dobijo od Italijana Rodolfa Di Giamberardina iz Logatca – in skrbela, da gostje, ki so prav tisti dan prišli po naročila na šišensko tržnico, niso bili žejni.
Kaj je to sploh veganski brunch
Verjamemo, da mnogi še ne veste, kaj pomeni veganski zajtrk ali brunch – ne, to niso samo super zdrave jedi, lični odprti sendviči z umetelno narezanim avokadom in kokosovi jogurti z granolo. Tukaj se kuharji trudijo poustvariti običajno hrano, za katero ne bi nikoli pomislili, da je lahko veganska: recimo najbolj priljubljene jajčne obroke, ki se jim približajo tako po okusu, teksturi kot videzu, a brez pravih jajc. Ko gre za umešana, postopek ni zahteven, kajti potrebujete le kakovosten tofu: nadrobite ga, dodate kurkumo za barvo in popražite. Lahko z zelišči, zelenjavo ali kar tako. V Piccola Cafeju jih ponudijo na kruhu in dodajo, kar je sezonskega: denimo šparglje in ostrigarje. Kako pa bi se lotili poširanega jajca? Tudi Belen je dal vetra: »Beljaka iz tofuja in agarja ni tako težko narediti, a zatakne se, ko je treba ustvariti še rumenjak, ki se razlije, ko ga prerežemo,« zdaj pa rezultat že ponosno pokaže na instagramu. »Ključno je, da imajo bodisi palačinke bodisi takšna in drugačna jajca zares okus po njih, ne le po tofuju, in to je tisto, pri čemer ne popuščam,« dodaja mlada Španka. Malo pa je vendarle morala zamižati pri paradižniku. »Pri nas v Španiji ga imamo res nešteto vrst in na voljo je vse leto – vedno sladek in zelo okusen. Tukaj pa je primeren samo poleti. Sploh nisem vedela, da so paradižniki ali jagode poletna sestavina,« med smehom pravi Belen.
Čisto vsa ponudba ni vsak dan enaka, predvsem sladka se spreminja. Ob sredah so na pultu brownieji, ob petkih cimetovi polžki, ki pa jim sezonsko spreminjajo okuse. Vedno so na voljo palačinke, toasti in druge dobrote z menija. V piceriji Piccola poskrbijo za fokače, rogljički, pregrešno polnjeni, pa pridejo iz slaščičarne Zebra.
Šiškarji so pripravljeni na spremembe
Ko vstopimo v Piccola Cafe, je, kot bi prišli nekam drugam: pomislimo na urbano kavarno, kjer se zadržujejo mlade generacije in kreativni ljudje v večjih evropskih prestolnicah, a je tukaj vseeno zelo domače. Pozdravi nas psička Kaša, dekleta so igriva, nasmejana in topla. Kuharske knjige je Belen prinesla z domače knjižne police. Skodelice, iz katerih pijemo kavo, so babičine, naravnost umetniške fotografije je priskrbel prijatelj, lesene podstavke za menije pa izdelal Belenin oče. Pa ročno narejena keramika in avokado vsepovsod – ta bo, če se v kuhinji še naprej ne bodo mogli ločiti od koščic, konkretno ozelenil prostor.
Čeprav je bilo dekleta najprej malce strah, kako se bo takšen lokal obnesel na šišenski tržnici, se tukajšnji prebivalci, pripravljeni na spremembe in nekaj novega, vračajo k njim. »Zelo se razveselimo tistih starejših gospa, ki se vsako jutro oglasijo na naši kavi in jo pijejo takšno, kot jo ponujamo mi – z ovsenim mlekom.«
Priporočamo še: Bruno Šulman: najboljši v letniku na Le Cordon Bleu
Več iz te teme:
Naročite se na e-novice:
- Tako čisto preprosto pripravimo čufte
- Krompirjeva palačinka z jajci (po receptu, ki gre iz roda v rod)
- Stavimo, da še niste poskusili njokov v solati
- Presenečeni boste – tako so nekoč kuhali ričet
- Zgodovina vaše brajde: od kod sta izabela in jurka
- Zwetschgenwähe: švicarski slivov kolač, ki ga morate pripraviti še to jesen