TOP 5 najboljših restavracij na svetu: kaj ponujajo in kakšne so cene

1. Disfrutar

Prvo mesto je letos pripadlo restavraciji, zaradi katere ljubitelji vrhunske gastronomije prihajajo v prestolnico Katalonije že deset let: Disfrutar. Razlog za slavje je torej letos dvojen: ne le obletnica, tudi prvo mesto na lestvici (in s tem naslov najboljše evropske restavracije za leto 2024), ki so jo v četrtek zjutraj po našem času razglasili v Las Vegasu in je med tovrstnimi seznami še vedno najbolj referenčna. Lani je bil Disfrutar na drugem mestu.

Restavracija ima kar tri chefe: Oriol Castro, Eduard Xatruch in Mateu Casañas so se spoznali, ko so delali v legendarnem elBulliju, Disfrutar pa so odprli decembra leta 2014. Njihov slog kuhanja je sredozemska hrana, ki so jo pri 50 Best opisali kot serijo izvirnih krožnikov, pripravljenih z izjem­no veščino kuharskih tehnik in postreženih na najbolj igriv način, kot je to mogoče. Ponujajo dva vzporedna menija, oba sestavlja trideset manjših hodov: klasični in festivalski, zanimivo, cena je 290 evrov, kar je – za svet visoke gastronomije – nenavadno ugodno. Vinska spremljava stane dodatnih 160 evrov.

2. Asador Etxebarri

Redki izbranci, ki jim po več mesecih čakanja uspe dobiti mizo v tej restavraciji, bodo prisegli, da je tu v zraku neka posebna magičnost. Letošnja druga restavracija na svetu je doma v spokojni baskovski vasici Atxondo, sredi slikovitega, v zelenje potopljenega gričevja, nekje na pol poti med San Sebastianom in Bilbaom.

Za izjemne jedi je odgovoren Victor Arguinzoniz, ki je v to restavracijo vložil vse, kajti predstavlja njegove sanje – za začetek je v svoji rojstni vasi preuredil staro hišo iz 18. stoletja. Poudarja naravne in neizumet­ničene okuse in se osredotoča na sestavino kot tako, pa naj gre za štirinajsthodni degustacijski meni ali jedi, ki jih strežejo à la carte. Največji hec pa je, da čisto za vsako jed uporabijo žar – od tod beseda asador v imenu restavracije – pa četudi gre za sardele na opečenem toastu. Posebnost so različne vrste lesa, ki jih uporabljajo za žar, pa cela gora zanimivih pripomočkov, ki jih je izumil chef sam. Zanimivo: degustacijski meni, brez pijače, tu stane še manj kot v Disfrutarju: 280 evrov.

Ta restavracija je sinonim za stalno in prepričljivo kakovost: že samo na tej lestvici, ki so jo razglasili pred dnevi, je na visokih mestih skoraj od njenega nastanka, ima pa, zanimivo, samo eno Michelinovo zvezdico.

3. Table by Bruno Verjus

To je restavracija, ki ji je že lani uspelo nekaj pomembnega: skoraj iz nič in nepoznana se je povzpela med deset najboljših na svetu, letos pa je uvrstitev samo izboljšala.

»Naša zavezanost takojšnji kuhinji pomeni neposreden stik z našimi dobavitelji. Dnevno nam prinašajo sestavine, ki jih tisti čas ponuja narava. Ne naročamo količinsko, ampak samo glede na kakovost. Njihovo delo je posebno zato, ker ne uporabljajo pesticidov, spoštujejo divjo naravo in zemljo, spoštujejo zdravje naših strank in naše obdelovalne zemlje,« poudari Bruno Verjus.

V restavraciji je dolga miza, oblikovana tako, da ustvarja tudi bolj zasebne kotičke, kuhinja je odprta in pregledna, da navdušeni jedci lahko spremljajo vsak mig zanimivega kuharja, ki je že po videzu nekako – ikoničen. Najbolj so znani po tem, da krožnik z imenom Barve dneva dnevno spreminjajo in v nove in nove kombinacije sestavljajo zelenjavo, zelišča, vse, kar je tisti trenutek najbolj svežega. Kritiki izjemno hvalijo tudi njihov pristop k vinski ponudbi, prijazno postrežbo, seveda pa na prvem mestu hrano.

Obrok v tej restavraciji ima višjo ceno kot pri prvih dveh: za hrano 400 evrov, za vinsko spremljavo dodatnih 300.

4. Diverxo

Še ena španska restavracija, tokrat v Madridu, in chef, ki je prepoznaven po svojem osebnem slogu, enako ognjevitem, kot so njegove restavracije. Dabiz Muñoz svojo kuhinjo opisuje kot čisti hedonizem, kot ustvarjalnost, predvsem pa kot nekaj popolnoma nepredvidljivega. Pravzaprav: gostje, ki gredo k njemu, lahko zelo zanesljivo predvidevajo, da bo vse skupaj nepredvidljivo.

Za Muñoza pravijo, da prav objestno uživa v premikanju kulinaričnih meja: na vsakem koraku in tako daleč, kot se v tistem trenutku zdi, da gre – raje pa malo čez. Ocenjevalci lestvice 50 Best so zapisali, da je v tej restavraciji umetnost prav vse: drzna notranja oprema, teatralnost hrane in postrežbe, predvsem pa nore kombinacije, kot so nigiri v pirenejskem slogu, japonska paelja ali opečeni kaviar s karijem vindaloo in grškim jogurtom. Cena menija s pomenljivim imenom Prašiči, ki letijo, je 450 evrov. Vinska spremljava dodatnih 300.

Mimogrede, tudi za ljubitelje vina zanimivo: v tej restavraciji dela Miguel Ángel Millán, ki ga je lani prav ta lestvica postavila na sam vrh kot najboljšega someljeja na svetu.

5. Maido

Proti vrhu se počasi pomika tudi druga najbolj znana restavracija iz Lime, prestolnice Peruja. Potem ko je lani zmagal Central in ga letos ni več na lestvici, je toliko bolj lahko zasijala ta elegantna restavracija, ki svoje goste pričakuje v trendovski četrti Miraflores.

Pred petnajstimi leti jo je ustanovil Mitsuharu Micha Tsumura in da, res je, njegova kuhinja je prav to, kar bi poznavalci sklepali že iz njegovega imena: nikkei oziroma kombinacija tradicionalnih perujskih sestavin in japonskih kuharskih tehnik, ki je za to deželo zelo značilna, kajti tu je japonska diaspora tradicionalno močna in zasidrana, chefove kuharske korenine pa pravzaprav segajo v Osako, čeprav se je šolal tudi v ZDA.

Mitsuharu Tsumura je zelo priljubljen tudi med kolegi; izbrali so ga namreč za chefa leta, kar je lepa in pomembna nagrada, saj prihaja iz rok tisti, ki o tem poslu pravzaprav največ in najbolje vedo.

Za meni v peti najboljši restavraciji na svetu morajo gostje odšteti okrog 240 evrov, skupaj z vinsko spremljavo pa okrog 400.

Priporočamo še: Entuziastična ekipa, ki potuje po Sloveniji in za en dan zavzame nekdanjo gostilno