Tina Zevnik: magistrica, ki je postala vodja kavarne, s katero navdušuje Slovence

Zaradi natančno zastavljene obnove in vabljivih fotografij na spletu je kavarnica bliskovito hitro zaslovela. Zakaj se je Tina Zevnik, ki je magistrirala na filozofski fakulteti, odločila za kavarno? In kako se je lotila celovite obnove?

»Sem kavarniška duša. Rada grem v prostore, ki so namenjeni ljudem. Ko sem potovala z družino, smo v različnih mestih obiskovali v kavarne in vsakokrat spotoma opazili, kaj bi lahko postorili, da bi tisti prostor po­stal bolj prijeten,« je ozadje ideje opisala Tina Zevnik.

Razpis ji je odprl vrata v prihodnost

Ustvarjalna sogovornica se je do zdaj ukvarjala z različnimi stvarmi, na primer fotografijo, pa spletno trgovino, v kateri je prodajala tudi tapiserije in usnjene izdelke, ki jih je ustvarjala z možem. Da bi bile njene ideje podprte še s podjetniškim znanjem, se je odločila tudi za obisk tečaja ABC podjetništva v kranjskem inkubatorju Kovačnica: »Saj približno sem vedela, kaj podjetništvo je, a so mi manjkali osnovni podatki – denimo o tem, kako točno naj odprem podjetje in kaj vse potrebujem, da bi se nekoč podala v podjetniške vode.«

Tina Zevnik, vodja Hribarjeve kavarne FOTO: Dejan Javornik

Hkrati je na filozofski fakulteti študirala geografijo in slovenistiko. V diplomski nalogi je proučevala tudi družbena omrežja, lani je še magistrirala. Med drugim je bila vzgojiteljica v dijaškem domu, pred kratkim je postala mamica. In tako je, po končanem študiju in medtem ko se ji je iztekal porodniški dopust, razmišljala o prihodnosti.

»Sestra mi je lani posredovala razpis, s katerim je občina, ki je lastnica hiše, iskala najemnika oziroma nekoga, ki bi v Hribarjevi vili odprl kavarno. Dalo mi je misliti. Hribarjevo vilo poznam že od rojstva, saj sem odraščala v sosednji ulici. Ta hiša je nekaj res posebnega, ima dušo in je božanska,« pravi Tina Zevnik o tem, zakaj je sprejela izziv.

Hribarjeva vila stoji v središču Cerkelj na Gorenjskem. V neposredni bližini so osnovna šola, Kulturni hram Ignacija Borštnika, občinska zgradba in cerkev. FOTO: Dejan Javornik

Domišljena obnova, premišljena imena

A to je pomenilo, da je treba pritlične prostore, v katerih je bila dolgo banka, najprej temeljito preurediti. Celovite in zahtevne obnove se je lotila premišljeno: »Vedela sem, da mora biti točilni pult del osrednjega prostora. Ker sem že od otroštva risala načrte, saj me je oblikovanje prostorov izredno veselilo, sem sama narisala več različnih razporeditev,« pojasni sogovornica, ki se je odločila, da bodo prostori svetli, moderni in zapolnjeni z lesom, na stenah pa bodo slike, tesno povezane z markantno stavbo in Ivanom Hribarjem, nekdanjim ljubljanskim županom, ki je imel v tej hiši poletno rezidenco.

Steno nove kavarne krasi tudi nova podoba Ivana Hribarja, ki je bil župan Ljubljane med letoma 1896 in 1910, v Cerkljah na Gorenjskem pa je imel poletno rezidenco. FOTO: Dejan Javornik

Obnova prostorov pa je bila le del poti, ki je vodila do nove kavarne, pravi sogovornica: »Ker imam zdaj nekaj podjetniškega znanja, sem naredila poslovni načrt. Pregledala sem cene, ki jih imajo okoliške kavarne, in te so primerljive s cenami v naši kavarni. Iskala sem nekoga, ki bi izdeloval slaščice za nas, in tako sem za začetek našla domačina tu iz Cerkelj, Matijo Slemca, ki je dolgoletni gostinec in zdaj za sladki kotiček Ivanove kavarne ustvarja sladice pod imenom Krščen Matiček. Skupaj se odločiva, kaj bo pripravil, pri čemer nama ritem narekujejo sezonske in tudi lokalne sestavine.«

Pod Krvavcem so to poletje dobili moderno kavarno, ki bi je bili veseli tudi v kakšnem večjem (slovenskem) mestu. FOTO: Dejan Javornik

Tina Zevnik je kavarnico opremila premišljeno, prikupno in hkrati moderno. FOTO: Dejan Javornik

To, da se je Tina Zevnik poglobljeno lotila razmisleka o novi kavarni, ki bi bila zaradi modernega vzdušja namesto v manjši kraj pod Krvavcem kaj lahko umeščena v kakšno večje evropsko mesto, pa nam je jasno že po hitrem pregledu jedilnika: točeni sladoledi, denimo, nosijo imena: Ivan (po nekdanjem ljubljanskem županu Hribarju), Davorin (po skladatelju Jenku) in Ignacij (po gledališkem igralcu Borštniku, ki je tudi izhajal iz Cerkelj).