Pogovor: »Če ni časa in ni denarja, priporočam zero waste« (II. del)

Poglej galerijo
5 Fotografij
Pogovor: »Če ni časa in ni denarja, priporočam zero waste« (II. del)

Foto: Mavric Pivk/Delo Zero waste nakup

Pogovor: »Če ni časa in ni denarja, priporočam zero waste« (II. del)

Foto: Mavric Pivk/Delo Maja Niagode v kuhinji brez odpadkov.

Pogovor: »Če ni časa in ni denarja, priporočam zero waste« (II. del)

Foto: Mavric Pivk/Delo Shranjevanje v hladilniku, da čim manj zavržemo in ne vnašamo plastične embalaže.

Pogovor: »Če ni časa in ni denarja, priporočam zero waste« (II. del)

Foto: Mavric Pivk/Delo Za čiščenje kuhinje ne potrebujemo veliko: kis, čistilna soda, voda, milo in še nekaj pripomočkov iz naravnih materialov.

Pogovor: »Če ni časa in ni denarja, priporočam zero waste« (II. del)

Foto: Mavric Pivk/Delo Maja Niagode v kuhinji brez odpadkov.

Pogovarjamo se z Majo Nagode, ki je svoje življenje uredila po načelu zero waste.

Pojdiva v trgovino: odreči se morava vsem sestavinam, ki so v embalaži. Ni tako preprosto, kot zveni, saj je vsaka malenkost skrbno zapakirana, kajne? Tudi sama sem doživela, da v trgovinah ali nakupovalnih središčih zaradi strahu pred inšpekcijo zavrnejo, da bi ti določene izdelke prodali v embalaži, ki jo sam prineseš s seboj. Vi ste se znašli in si zgradili lastno mrežo dobaviteljev.

Strah pred inšpekcijo je odveč, saj ni zakonodaje, ki bi trgovcem to prepovedovala. Gre za odločitev določene trgovine in izgovarjanje na HACCP je le priročna zadeva. Moje opažanje pa vendarle je, da v večini trgovin brez težav opravim nakup s svojo embalažo, le pristop mora biti pravi: ne smeš prositi, ampak prijaz­no zahtevati. Sicer pa sem v naši okolici našla veliko dobaviteljev, za katere prej sploh nisem vedela. Z bližnje kmetije Rupa mi vsak teden pripeljejo mleko, jogurte in skuto, Gorazd (Pri divjem kvasu) mi kruh pusti v bombažni vrečki pred vhodom v hišo. To, da lahko pridelovalca pogledaš v oči, je zame neprecenljivo. Embalaža lahko zavaja, zgarane roke pa ne. Moji dobavitelji so krasni, vedno nasmejani, ker uživajo v tem, kar počnejo.

Kateri so vaši nakupovalni pripomočki za živila brez embalaže?

Vedno imam s seboj cekar ali večjo tekstilno vrečko. Preden nakupovanjem pripravim seznam in ustrezno embalažo, glede na to, kam grem in kaj bom tam kupila. Imam veliko tekstilnih vrečk, v katere dam sadje in zelenjavo, moko, žita in stročnice, pa nekaj posodic, s katerimi kupujem na delikatesi, in kar nekaj steklenic za mleko, olje, kis in vino. Sicer pa živila v stekleni embalaži kupim, ker steklu zaupam in ker doma pripravimo veliko vložene zelenjave, marmelad, sirupov, tako da se vsa steklovina spet uporabi. Pri nakupovanju in načrtovanju si lahko zelo pomagamo s tedenskimi jedilniki.

Sploh naredimo kaj dobrega, če čistila ali hrano kupimo v ekološki embalaži?

Nobena embalaža ni do okolja prijazna, le tista, ki je nikoli ne zavržemo in jo uporabljamo vrsto let. Ni etično uporabljati biorazgradljive embalaže, ki je narejena iz sladkornega trsa ali koruze, saj preveč ljudi na tem planetu strada, medtem ko se mi igramo razvajene potrošnike. Boljša rešitev je ponovno polnjenje.

Kako živila shranjujete?

Suha v steklenih kozarcih: testenine si v trgovini nasujem v svoje tekstilne vrečke, doma pa jih pretresem v večje kozarce. Tudi v zamrzovalniku imam živila v steklenih kozarcih. Kruh hranim v bombažni vrečki, zelenjavo in sadje dam ponavadi kar v tekstilnih vrečkah v hladilnik. Olja in kis iz večjih kanistrov doma prelijem v manjše steklenice.

Pomembna sta tudi načrtovanje kuhinje in organizacija v njej. Kako si jo lahko opremimo, da bo primerna za sistem brez odpadkov?

Osredotočimo se na osnove in kakovost. Kot sem že prej omenila, je večina pripomočkov odveč. Model kupi in zavrzi nima v zero waste kuhinji kaj iskati, zato pri vsaki stvari premislimo, ali bo dolgo trajala in služila svojemu namenu. Od elektronskih naprav sta dober blender in ročni mešalnik povsem dovolj, ne potrebujemo ničesar drugega. Raznorazne folije in papirnate brisače so popolnoma nepotrebne. Bo kaj narobe, če živilo prekrijemo s krožnikom? Bo kaj narobe, če namesto papirnatih brisačk uporabimo kuhinjske krpe? Če bi še enkrat kupovala stvari za v kuhinjo, bi obiskala centre ponovne uporabe. Tam za malo denarja dobimo stare, a dobre stvari, ki so bile narejena tako, da bi zdržale desetletja. Tudi pri elementih za kuhinjo je dobro biti pozoren na materiale: les lahko pobrusimo in pobarvamo, plastiko pa lahko le zavržemo.

Kako pa ste zero waste združili z družinskim življenjem? S partnerjem imata namreč malčka, ki hodita v vrtec.

V vrtcu smo dogovorjeni, da prinašamo svoje vrečke, ki jih doma operemo, in posodico za malico. Ko imajo otroci rojstni dan, slavljenec ponavadi prinese bonbončke v plastični vrečki ali podobne pozornosti. Jaz otrokoma seveda dovolim, da ta darilca vzameta, mi pa praznovanje izpeljemo drugače. Letos bo sin sošolce obdaroval s tekstilni vrečkami iz starih zaves, ki nam jih bodo sešili v Centru ponovne uporabe Ljubljana. Prebrala jim bova zgodbico Popotovanje male plastične vrečke in jim predstavila, kako odpadki vplivajo na življenje živali, nato pa pripravila mini tržnico s sadjem, da bodo otroci lahko v praksi uporabili te tekstilne vrečke.

Pomlad je tu in vneto čistimo stanovanja. Kako naj se lotimo čiščenja kuhinje, na primer, da ne bomo še bolj onesnaževali?

Potrebujemo le alkoholni kis, sodo bikarbono, citronsko kislino in limono. Učinek verjetno ni enak, kakor če pomivamo s kemijo, a je vseeno v redu. Čistila si lahko naredimo iz naravnih penilcev, rastlinskega masla in olja ter eteričnih olj. Tako pripravljena si lahko tudi kupimo in natočimo v svojo embalažo na točilnih postajah.

Posebno poglavje, ko gre za smetenje, so praznovanja in pikniki. Težko se je izogniti odvečni hrani in se soočiti s prijatelji ali sorodniki, ki se poskušajo odkupiti z darili, neskladnimi z življenjskim slogom zero waste …

Vsega ne moreš imeti pod nadzorom, a zdaj že lahko rečem, da večina naših prijateljev razume, da smo veseli, ko pridejo na obisk praznih rok. Če prinesejo kaj takega, kar pridelajo sami, pa nam res ni odveč sprejeti. Zadnjič je prijatelj prinesel domače pivo, ki ga je zvaril sam. Vrhunsko! Embalažo je odnesel nazaj domov in jo spet napolnil. Ne prenašam pa daril, ki so že del slovenske folklore, kot je 10 dekagramov kave v darilni vrečki. Ko praz­nujemo, nimamo težav s preveč hrane. Krožniki, ki so keramični in ne plastični, gredo čez cesto do sosedov in tortice že ni več. Ko imata otroka rojstni dan, ne kupujemo balonov, slamic, prtičkov, plastičnih kozarcev in krožnikov. Prijatelje prosimo, naj namesto daril podarijo skupna druženja, kot so kino, pohod ali obisk slaščičarne, saj menimo, da je treba zbirati spomine in ne stvari.

Preberite še: Mestni hladilniki, ki zmanjšujejo količine zavržene hrane in pomagajo revnim (video)
Mateja Delakorda
Mateja Delakorda

Kuhanje, to so moji trenutki! Zvok sekljanja, cvrčanje olja, vonjave iz pečice, na mizi pa cvetlice.

Objava še nima komentarja.

Komentiraj objavo

Vaš E-naslov ne bo javno objavljen.