Posoška frika prihaja na trgovske police: pripravljena je v le nekaj minutah

Frika je ena od kulinaričnih in etnoloških posebnosti Posočja – skromna pastirska jed iz krompirja in sira, ki se je s planin preselila v domače kuhinje, gostilne in na prireditve. Zdaj prihaja tudi na trgovske police. Kmetijska zadruga Tolmin je sredi julija predstavila predpripravljeno friko, ki obljublja precej hitrejšo pot do tradicionalne jedi. »V Posočju je frika priljubljena, je pa priprava nekoliko zamudna. Zato sem si rekel: zakaj je ne bi ponudili na trg, da si jo lahko človek na hitro pripravi?« pravi Nikola Šavle, direktor Kmetijske zadruge Tolmin.

Zamisel se mu je porodila že pred skoraj štirimi leti, ko je prišel na zadrugo, zdaj pa je končno zaživela. »Imamo vse potrebno. Mlekarna Planika namreč proizvaja sir tolminc, brez katerega si frike ne predstavljam,« poudari Šavle, ki si jo tudi sam rad privošči, čeprav prihaja iz Kopra.

Nikola Šavle je zadovoljen, kako so kupci sprejeli njihovo friko. FOTO: Arhiv Kz Tolmin

Nezahtevna, nasitna in kalorična

Osnova tradicionalne tolminske frike je preprosta: na tanke lističe nariban surov krompir, prav tako nariban sir, kanec maščobe in vroča ponev. Sestavine zmešamo skupaj, zmes stresemo v pomaščeno ponev, poravnamo in pečemo. Ko se na spodnji strani naredi zlata, hrustljava skorjica, jo previdno obrnemo in popečemo še na drugi strani. Frika po tem receptu se peče dlje časa, ker uporabimo surov krompir, prav zato so ga v Kmetijski zadrugi Tolmin priredili tako, da je kuhan vnaprej. Sicer pa so ostali zvesti sestavinam klasičnega recepta v eni od različic, v drugi pa so dodali grobo mleto panceto. Preden je izdelek prišel na police, so ga preizkušali tudi v lastni kuhinji. Za zadrugo ga izdelujejo pri podjetju Frico Savio iz okolice Vidma, ki ima s pripravljeno različico furlanske jedi dolgoletne izkušnje. Tolminska frika je pakirana v vakuumske vrečke, ena pa zadošča za eno dobro porcijo.

Obiskala sem planšarje in izvedela, kako pripravijo pravo tolminsko friko

Frika oziroma frico je starejša od današnjih različic in sega čez mejo. Njena domovina je Karnija v Furlaniji, kjer je bil frico prvotno način, kako porabiti koščke sira, ki so ostajali pri izdelavi hlebcev. Prvi zapis podobne jedi sega v 15. stoletje. Kuhar oglejskega patriarha Maestro Martino je v delu De arte coquinaria opisal sir, pripravljen v ponvi, kot »caso in patellecte«.

Krompirja v tej zgodnji različici še ni bilo. Prišel je pozneje, skupaj z drugimi dodatki, in iz preprostega pečenega sira se je razvilo več različic frica. Ena je tanka in hrustljava, skoraj kot sirov čips, druga pa mehkejša in debelejša ter vsebuje krompir. Prav ta je po svojem značaju najbliže friki, kakršno poznamo v Posočju.

Ko je jed prišla v planšarsko kuhinjo, je postala prav takšna, kot mora biti pastirska jed: nasitna, kalorična in nezahtevna. Krompir in sir sta bila dovolj, da je nastalo kosilo za človeka, ki je ves dan delal na planini.

A na vsaki planini so jo pripravljali nekoliko drugače, zato ima še danes številne različice. Ponekod ji dodajo jajce, kot v Kobaridu, drugje panceto, pršut ali čebulo. O tem, katera je »prava«, se zato skoraj ne splača prerekati. Vsaka kuhinja ima svojo različico, lokalni podpis pa ji poleg dodatkov daje predvsem sir. Če je furlanski frico povezan z Montasiom, je v Posočju logična izbira tolminc.

Klasična je iz surovega krompirja, zato je priprava nekoliko daljša. FOTO: Žiga Koren

Dve minuti na vsaki strani

Nova zadružna frika je na trg prišla sredi poletja, za zdaj lokalno, odziv je Šavleta presenetil. »Prodajna uspešnica,« pravi zadovoljno. In nič čudnega: priprava priljubljene stare jedi je z novo različico sila preprosta.

Friko položimo v dobro segreto ponev in jo pečemo približno minuto in pol do dve na vsaki strani. Preden jo obrnemo, mora biti dobro zapečena po spodnji strani. Ko z nožem zarežemo v hrustljavo skorjo, pod njo čaka mehka, sirasta sredica.

Če smo zelo lačni, lahko zraven postrežemo polento ali kruh, vsekakor pa se priležeta sveža solata in druga zelenjava. Zelo dobro se k friki podajo tudi vložene dobrote v kisu, denimo paprika. Ker je frika že sama po sebi precej konkretna, ji nekaj svežine in kisline pravzaprav zelo koristi.