Pr' Jakcu: Kamniški bistro, kjer gostje pomažejo vse krožnike
Vedno sva govorila, da bova nekoč imela nekaj svojega, a nisva hitela. Čakala sva pravi trenutek,« pove Jaka Zavrl, medtem ko iz kuhinje že diši po firštovem golažu. Po več kot dveh desetletjih v gostinstvu sta z ženo Urško v Kamniku odprla bistro Pr' Jakcu, kjer se na istem jedilniku srečajo babičine tople kumare, Jakčev ocvrti zrezek, file kamniške postrvi s sirom trničem in jedi, ki že stoletja pripovedujejo zgodbo teh krajev.
Ko se je v prostorih nekdanjega penziona Špenko ponudila priložnost za najem lokala, nista dolgo razmišljala. Leta dela v gostinstvu so jima dala dovolj znanja in samozavesti, predvsem pa jasno predstavo o tem, kakšen lokal želita ustvariti. Nista sanjala o veliki restavraciji z dolgim degustacijskim menijem, temveč o nečem bolj preprostem, in tako je nastal prijeten bistro, kjer je dobra hrana enako pomembna kot občutek, s katerim gost odide skozi vrata.
O tem, kako si bosta delila delo, nista razpravljala, saj je samoumevno, da Urška vihti kuhalnico in vodi kuhinjo, Jaka pa skrbi za strežbo in razpoloženje med gosti, pomaga pa jima še sodelavka. Ob tem pojasnita, da sta, čeprav danes delujeta kot uigrana ekipa, v gostinstvo vstopila po različnih poteh. Urško je pripeljala ljubezen do kuhanja, Jako pa veselje do dela z ljudmi. »Kot otrok sem ob obiskih kuhal kavo, stregel gostom in skrbel, da so se dobro počutili. Pri štirinajstih letih sem začel ob koncih tedna pomagati v gostinskem lokalu, sledile so gostinska šola in nabiranje izkušenj v različnih lokalih, ki so me pripeljale do najinega bistroja.«
Vsak dan tri malice
Lokal ni velik, kar se izkaže za prednost. Vsakemu gostu se lahko posvetijo, vsak delovni dan pa pripravijo tri različne malice – eno klasično, eno nekoliko bolj posebno in eno vegetarijansko. Po želji pripravijo tudi druge jedi ali obroke prilagodijo prehranskim navadam gostov, malice pa dostavljajo tudi na dom in delovno mesto.
Čeprav jedilnik temelji na domači kuhinji, ga Urška dopolnjuje z novimi domislicami. »Nenehno razmišljam o hrani, rada ustvarjam, z Jako pa tudi rada dobro jeva,« pojasni, kaj vse vpliva na njene jedi. Med stalnicami je Jakčev ocvrti zrezek s prilogo, ker dobra klasika nikoli ne razočara. Poleg njega nastajajo lahkotnejše sezonske jedi, vegetarijanske in veganske malice, pri katerih velja eno preprosto pravilo. »Hrana ne sme obležati v želodcu. Človek mora po kosilu normalno nadaljevati dan,« je prepričana Urška. Na jedilnik zato uvršča kar se da zdrave in pestre jedi, o svojih kuharskih začetkih pa nam je povedala: »Navdušila me je babica, ki je bila izvrstna kuharica. Od nje sem se res veliko naučila, potem pa sem začela raziskovati še sama,« pravi spretna kuharica, ki je sprva s pomislekom gostom ponudila tople kumare, prav take, kot jih je kuhala babica. »Spraševala sem se, ali bo sploh kdo naročil jed, ki jo skoraj vsi že pozabljajo, na koncu pa so bili krožniki pomazani,« se nasmeje in namigne, da imajo Pr' Jakcu tudi sicer lokalne sestavine in recepti posebno mesto.
Divjačina in postrvi pa še nekaj sladkega
Že ko beremo imena jedi, kot je file kamniške postrvi s kremno polento, potreseno s trničem, se nam pocedijo sline. Postrvi, ki so jih nekoč lovili v Kamniški Bistrici, danes pa jih gojijo lokalne ribogojnice, so značilne za kamniško kulinariko, trnič pa je sploh posebnež, gre namreč za trdi sir, ki ga izdelujejo le na Veliki Planini. Ker Jakec spoštuje kulinarično dediščino, se je vključil v projekt promocije kamniške gastronomije in gostom ponuja tudi kamniško pojedino. Začne se s kajžarsko klobaso z medeno gorčico ali namazom iz postrvi na popečenem kruhu, za glavno pa ponudijo firštov golaž, ki je ena najznačilnejših jedi kamniške kulinarične dediščine.
Ime izhaja iz besede firšt – knez, po izročilu pa so ga pripravljali za plemiče, ki so prihajali lovit v gozdove ob Kamniški Bistrici. Golaž, ki je v osnovi divjačinski, Jakec pa mu doda tudi govedino, postrežejo s tuhinjsko filo, to je nekakšna pogača iz belega kruha in prekajenega mesa. Druga glavna jed pojedine je file kamniške postrvi, za sladki zaključek pa postrežejo kloštrsko kremšnito, to je kremna rezina iz uršulinskega samostana v Mekinjah. Po pojedini ponudijo še šilce značilnega žganja ruševca.
Preberite še:
Več iz te teme:
Naročite se na e-novice:
- Ekskluzivno: Dva najbolj znana slovenska šefa kuhinje bosta kmalu soseda
- Italijanski aperitivo doma: Kaj postreči, kaj natočiti in kako vse skupaj sestaviti (da bo izgledalo kot na trgu v Benetkah)
- Tega dela lubenice nikar ne zavrzite: užiten je in presenetljivo uporaben
- En paradižnik, pet držav: kako ga pripravijo Italijani, Francozi, Japonci, Skandinavci in Turki
- Hladilnik je skoraj prazen? Iz nekaj osnovnih živil lahko še vedno skuhate odlično kosilo
- Za 12 evrov nahranimo štiričlansko družino: 5 poletnih kosil, ki dokazujejo, da je mogoče