Praznične stojnice v Ljubljani ponovno razočarale – kaj se dogaja s ponudbo?

Zagotovo se spomnite, kako razočarani smo bili lani, ko smo se sprehodili med ponudbo prazničnih stojnic v Ljubljani. Letos smo zaznali nekoliko bolj usklajeno podobo praznične prestolnice, saj so posamezni deli mesta osredotočeni na hrano in pijačo, drugod pa lahko kupimo nakit, oblačila in podobo.
A zanimala nas je predvsem ponudba hrane in ta se nam je zdela, kot da bi jo Miklavž, dedek Mraz in Božiček v (menda) najlepše mesto na svetu prinesli z vseh koncev sveta. Vsekakor pa smo bili iskreno veseli posameznih stojnic s kranjskimi klobasami, saj sicer ne bi vedeli, ali smo pomotoma odpotovali kam globoko na Balkan ali nemara zašli v Azijo.
Pehtranova potica: razočaranje
Kajti tik ob Prešernovem kipu nas tudi tokrat čaka široka ponudba čevapčičev in drugih z lepinjo obdanih dobrot, prav tako tu lahko naročimo ribji burger ali ocvrte kozice. Na stojnici, kjer ponujajo lepo zapeljano slovensko ponudbo, denimo ričet s kranjsko klobaso ali joto s kislim zeljem (oboje po 10 evrov), orehove ali skutne štruklje (po 7 evrov) in tudi kranjsko klobaso s hrenom (6,50 evra) smo izbrali pehtranovo potico (4,50 evra). In bili, blago rečeno, razočarani, kajti kos potice, na debelo posut s sladkorjem v prahu, je bil suh in povsem neprepričljiv.

Kuhano vino, punč
Da bi poplaknili okus, smo se odpravili na Kongresni trg, kjer je že stalnica stojnica z imenom Istrska hiša, za katero skrbi primorsko vinarstvo Čok, zato je tu kuhano vino, belo in rdeče, pripravljeno iz hišnega vina, med hišnimi žganicami pa najdemo nekatere prav posebne, denimo vinsko rutico ter žižolin in refoškov liker. Cene kozarčka kuhanega vina se v tej hišici začnejo pri 2,50 evra, imajo pa tudi kuhan džin, punč in bombardino (vse našteto po 5 evrov). Mimogrede: cene kuhanega vina so marsikje 4 evre za kozarček, medtem ko zna biti punč tudi po 6 evrov.

Raznolikost, ki zmede
Nato nas je pot ponesla proti Ljubljanici, kjer je na začetku Gallusovega obrežja ena sama, samcata hiška, nasprotni breg Ljubljanice pa je nekoliko bolj gosto posejan s stojnicami; nekatere imajo bolj tekočo ponudbo, druge pa se bolj osredotočajo na nakit, kristale in podobno.
Ustavili smo se blizu Tromostovja, kjer smo na stojnici Pri Puški izbrali kvašeno presto, bogato posuto z grobo soljo. Prijazni prodajalec nam je prigrizek še pogrel in že smo nadaljevali proti Pogačarjevem trgu, kjer vas bo letos pričakala zares živahna ponudba. Če se osredotočimo le na hrano, si tu lahko na prazničnih stojnicah privoščite giros ali kebab, pleskavico v lepinji ali pečenico z zeljem, kotlet ali golaž, kranjsko klobaso ali girice. Bi morda istrsko joto, vege burger ali vaflje? Ni panike, imajo vse. In če bi izbirali letošnjega zmagovalca v vrvežu okusov, bi bila to zagotovo tista stojnica, kjer poleg čevapčičev in pleskavic ponujajo tudi spomladanske zavitke, pomfri, kranjsko klobaso s kislim zeljem in pad thai s piščancem.

Najde se tudi kakšna izjema
Vsa ta raznolikost nas je kar malo zmedla, zato smo dišeče in cvrčeče okuse pustili za seboj in se na Pogačarjevem trgu ustavili pri stojnici Salumeria, kjer grosupeljska Kmetija Janežič ponuja domače mesnine in marsikaj drugega. Za darilo smo kupili medvedovo pašteto s suho slivo (8 evrov, ostali okusi domače paštete stanejo 5 evrov). Poleg tega smo na tej stojnici opazili tudi suhe salame, oblikovane kot prašički, ter domače žganje, džin in peneče se vino iz aronije.

Prav tu, na Pogačarjevem trgu, pa je tudi stojnica Perger 1757, ki nas vsakokrat razveseli: tokrat smo, poleg lectovih src in praženih mandljev našli turški med različnih okusov v obliki kosov torte ter mamljivo slastne medenjake s pistacijo in mandlji (kos 2 evra).
Skratka: v praznično okrašeni Ljubljani letos najdemo skoraj vse, med drugim tudi prave decembrske okuse.
