Sistem mavrice: Barbarellin preprost pristop k zdravi otroški prehrani

Izšla je nova kuharica, ki je ogrela naše srce: Mini mavrična kuhinja. Gre za zbirko približno 40 receptov, predvsem za otroke. To so ideje, kako je lahko hrana na krožniku čim bolj pisanih barv, s tem pa tudi raznolika po prehranski vrednosti. Avtorica Barbara Radojlović - Barbarella je znana ustvarjalka na področju rastlinske hrane, uspešna podjetnica.

Od nekdaj je bilo z njo lahko, kajti njen pristop je bil profesionalen, a mehak – in to se je samo še stopnjevalo, ko je pisala knjigico, katere glavna junakinja je njena petletna hčerkica. Ker: kdo pa za svojega otroka ne bi dal vsega najboljšega, kar zna.

Mavrica na krožniku FOTO: Barbara Radojlović/Iz knjige Mini mavrična kuhinja

V vsakdanji kuhariji je redkokdo pozoren na to, da bi bila hrana čim bolj pisana. V čem je kavelj?

Sama se po sistemu mavrice prehranjujem že vsaj dvajset let, pa tudi marsikaterega malčka sem s pisanim krožnikom lepo narezanega in zloženega sadja ali zelenjave v vseh barvah mavrice navdušila – sploh poleti, ko si že tako želimo jesti več svežih živil.

Ta pristop je odličen, kadar želimo na primer otroku predstaviti zdrav način prehranjevanja, saj je igriv, preprost in čudovit. Gre za pregleden način, ki ne pozna strogih in zapletenih pravil ne štetja kalorij – z otrokom samo konec dneva preverimo, katere barve je zaužil in katera je mogoče manjkala.

Če jedi še poimenujemo zabavno in najmlajše vključimo v pripravo, vlagamo v kakovostno prehransko prihodnost svojih otrok.

Katera barva pa je, ko gre za hrano, najbolj močna, mogočna in pomembna?

Zelena. Najmanj priljubljena, pa vendar najbolj mogočna. Vedno gre za živila z najvišjimi vrednostmi vitaminov, mineralov, antioksidantov, beljakovin, ki podpirajo imunski sistem, gradijo mišice, skrbijo za dobro prebavo, regeneracijo in energijo.

Pri moji hčerki mi je uspelo največ zelenih živil ponuditi v obliki zelenih smutijev, zelenih juhic, pa kremne špinače, ki jo pogosto pripravim v kombinaciji z brokolijem in kodrolistnim ohrovtom, tu so še zeleni polpetki, občasno pripravim mini slane palačinke zelene barve. Moram priznati, da mi jo je uspelo navdušiti. Pogosto se o tej barvi tudi pogovarjava, tako s prehranskega vidika kot o tem, kako mogočna in pomirjujoča je, kadar se sprehajava v naravi. Tudi sama reče: »Mami, kupi si obleko zelene barve, ta je tvoja najljubša.«

Barbara Radojlović – Barbarella v knjigi Mini mavrična kuhinja razkriva sistem mavrice: barvit način, ki otroke navduši za sadje in zelenjavo. FOTO: Barbara Radojlović/Iz knjige Mini mavrična kuhinja

Zakaj imajo otroci radi »belo« hrano?

Večinoma gre za rutino, včasih pa tudi previdnost, saj ne želijo pokušati novih jedi ali jim ne zaupajo. Hrana bele barve je blažjega okusa in mehka, precej predvidljiva in brez presenečenj – kadar so lačni, večinoma nimajo želje po čem novem. Ko malčki enkrat osvojijo okus določenih jedi, pa jih lahko ponavljajo v nedogled ...

Da otoka spravimo iz cone udobja, predlagam, da začnemo barve uvajati že zelo zgodaj. Pomaga že malo jagodičja, zmešanega v jogurt ali smuti skledico, sladki krompir ali korenček, pretlačen v pire ...

Jaz hčerko zraven vedno navdušujem tudi s pesmico iz risanke Danijel: »Poskusi novo jed, morda pa dobra bo.«

Kako naredimo hrano pisano pozimi? Številni ne marajo kupovati borovnic, malin in podobnega.

Najlažje z gomoljnicami, ki jih skuhamo in dodamo v pireje ali rižote. Recimo: pire sladkega krompirja, buče, rdeče pese, kolerabe, zelene ...

Od zelenih živil prevladujejo brokoli, kodrolistni ohrovt, brstični ohrovt. Sama sem prav tako ljubiteljica repe, kislega zelja in naših domačih jedi v slogu jote, sarmic, ričetov in z veseljem jih poje tudi moja malčica. S fermentacijo lahko ohranimo tudi poletna živila, ampak ta pri malčkih niso najbolj priljubljena.

Od sadja so pozimi slastne mandarine in kakiji, jabolka, hruške, grozdje, namesto jagodičja pa priporočam kivi. Pa smo lepo zaokrožili mavrico.

Fižolček v polentini deželi, recept, ki ga najdete v knjigi FOTO: Barbara Radojlović/Iz knjige Mini mavrična kuhinja

Všeč mi je vaš koncept »hrane, ki je za podporo« in »hrane za včasih«. Je kaj, kar s hčerko res jesta prav vsak dan? Kaj pa vajina najljubša »hrana za včasih«?

Vsak dan zagotovo vključujeva zelenjavo in sadje. Dan začenjava s proteinskim smutijem, potem je tu juhica, sadje ... Hčerka ima tudi v vrtcu odlično prehrano, saj temelji na veliko sezonske zelenjave, polnovrednih živil in sadja. Trikrat na teden nekaj skuhava – običajno iz sestavin, ki so v hladilniku, ali po navdihu iz knjige, ki sva jo ravnokar ustvarili. Priljubljene jedi so domači fritki, to so proteinski polpetki iz različne zelenjave, pire krompir, testenine s kroglicami, polnjene paprike, ki jih bodo zdaj zamenjali čufti in sarmice.

Hrana za včasih: pica, sladoled, burek, ki ga sama pripravim, vegi burger in ocvrt krompirček, kakšen bonbon ... Ta del predstavlja nekako osmino prehranjevanja. Ne želim prepovedovati, ampak zgolj najti način, kako ohranjati pravo ravnovesje in malčico praktično naučiti, kako te hrana telesno, mentalno in čustveno podpira.

Še boljši pa so učinkoviti načini za navajanje na zdravo hrano. Pet ste jih opisali, kateri je bil pri vaju s hčerko, mislite, najpomembnejši?

Predvsem ta, kakšen občutek je, ko smo zdravi, živi, radostni, polni energije, ljubezni, in katera hrana najbolj podpira našo telesno, mentalno in čustveno dobrobit, torej, po kateri se najbolje počutimo. Velikokrat že sama prepozna, kako se počuti, kadar lepo zaokroživa mavrični sistem v svojih obrokih, v nasprotju s kakšnim dnem, ko ravnovesja ni bilo.