Slovenka, ki si je s svojimi pregrešnimi sladicami na Danskem ustvarila sladko življenje

V butiku so na voljo različne dobrote: rjavčki, cake popsi, kolački, makroni … Slovenskih tradicionalnih slaščic, denimo jabolčnega zavitka, ki Leo spominja na dom, sicer ni, pa tudi tort ne, ki še vedno ostajajo njena primarna dejavnost. Svojo krstno torto – v dobesednem in prenesenem pomenu – je namreč naredila že pred približno šestimi leti, že od nekdaj pa je rada kuhala in pekla. Ko je prišla na Dansko s končano ekonomsko fakulteto, je bilo, predvsem zaradi neznanja jezika, težko dobiti primerno službo, razlaga 28-letna Lea Cesar. »Potem sem se odločila, da se podam v peko, ker je to res nekaj, kar bi lahko delala 24 ur na dan.«

Na obiske je s seboj vedno prinašala kolačke in druge dobrote in dober glas o njih se je širil od ust do ust oziroma od brbončic do brbončic. Po sladkih dobrotah je bilo vedno več povpraševanja, sčasoma je naredila še svojo facebook stran. V dobrem letu je jezik toliko usvojila, da se je lahko s strankami pogovarjala že v danščini. Prav to pa je bil ključ, pravi Lea, ki ji je odprl vrata v sladki danski svet.

Preberite tudi: Pet legendarnih receptov za sladke kocke

Od pekarnice do slaščičarne

Pred dobrim letom dni se je posla lotila resneje: najprej je bila le pekarnica oziroma butik, kjer je prodajala slaščice, nato pa so stranke pokazale zanimanje, da bi ob dobrotah spile kavo in posedele. »Po treh, štirih mesecih sem razširila ponudbo še s pijačo, dodala mize in stole, zunaj je manjša terasa, tako da imam zdaj lokal.« V njem in pri slaščicah je kmalu potrebovala pomoč: ena ji peče biskvite in zlaga torte, spet druga peče še za butik, nekaj študentk ji pomaga pri prodaji – nikogar pa še nima zaposlenega za polni delovni čas.

Ljudje so jo prej poznali po tortah, ne pa toliko po vseh drugih slaščicah, zato je bilo pomembno, da jih je znala prepričati, da je njene dobrote vredno pokusiti. Sprva nad njimi morda niso bili navdušeni, zdaj pa se mnogi radi vračajo. Pri vseh slaščicah eksperimentira z okusi, tudi glede na letni čas in trende.

ni podpisa

Najraje se sladkajo mladi

Njene stranke so predvsem mlade družine, otroke namreč privabljajo kolački različnih barv z lično dekoracijo. »Prihajajo tudi pari ali pa prijateljice; povprečna starost je nekje med 20 in 30 leti, medtem ko starejši ljudje k meni ne zahajajo pogosto.« Večina gostov je Dancev, ker pa je Ringkøbing tudi turistično mestece, prihaja precej nemških turistov, zato večkrat piše oziroma objavlja tudi v nemščini. Nemci imajo zelo radi kolačke in jih poznajo bolje kot Danci, opaža mlada slaščičarka, ki se je peke naučila sama, izpopolnjevala pa se je na več tečajih v tujini.

Med drugim se je v Londonu in Manchestru učila ustvarjanja s fondantom in izdelovanja figuric, ki krasijo njene torte. Prizna, da so ji osebno najbolj všeč preproste gole torte, ki niso oblečene s fondantom, ampak z običajno kremo in okrašene s svežimi rožami. »Z njimi res rada krasim, poskrbim tudi, da se ujemajo denimo s temo in barvo poroke, vedno se posvetim detajlom.«

Želje strank in svoboda pri ustvarjanju

Pri izdelavi torte pa seveda ni pomembna le dekoracija, še pomembnejši je okus. Nekajkrat na leto organizira dogodek, na katerega povabi bodoče poročne pare, da pokusijo različne kombinacije okusov. Te tudi prilagaja željam parov, saj ji je všeč oseben pristop. Dodaja, da ji sčasoma stranke pri ustvarjanju pustijo vedno več svobode.

»Na začetku so prišli z jasneje izoblikovanimi željami, zdaj pa so bolj odprti, povedo samo temo in barvo, drugo prepustijo meni. To mi je res v veselje, ker tako lahko izrazim svojo kreativnost, vedno poskusim narediti nekaj novega, da nobena torta ni enaka drugi.« Poleti, ko ima polne roke dela s poročnimi tortami, tako ne sprejme več kot osem poročnih tort, da si res za vsako vzame dovolj časa.

Priporočamo: VIDEO: Tako boste naredili popolne jabolčne štruklje

ni podpisa

Svoje poročne torte si ne bo naredila sama

Pravi, da se je z vsako torto in ob vsakem naročilu česa naučila, najtežje pa ji je bilo osvojiti, kakšne količine so potrebne za določen mousse, biskvit, kako peči. Odkar si je izdelala razpredelnico, je vse lažje. Kage, kar je danski izraz za torto, je tako še vedno njen paradni konj, saj prinaša največ prihodka. Pa njena poročna torta? Zagotovo je ne bo delala sama, saj bi bila rada na ta dan brez skrbi, je v smehu povedala mlada Lea, ki si v bližnji prihod­nosti želi ustvariti družino. Prav tako pa si želi čez nekaj let v drugem mestu na Danskem, od koder prihaja veliko strank, odpreti še en lokal.

Če v Sloveniji stavimo na pehtran, orehe, ajdo in skuto ..., na Danskem pri peki uporabljajo veliko cimeta in marcipana, razlaga Lea Cesar. Poleg jabolčnega štrudlja jo na Slovenijo spominjajo še prekmurska gibanica in sirovi štruklji, ki jih je delala njena mami. »Pogrešam slovenske gore, saj je Danska ena sama ravnina. Pogrešam tudi čas trgatve in kostanja, saj imam na to res lepe spomine.« Prav v tem jesenskem času se ji tako večkrat skomina po rodni deželi, na katero jo veže tudi njena družina.

ni podpisa

Preberite še: Prej in potem: Urškina prenova kuhinje za barvite kuharske podvige

Fotografija: Arhiv Lee Cesar