Tamir, Žan in Alex (Bagel Embassy): ekipa z bagli, ki so nova ljubljanska uspešnica

Čeprav na prvi pogled deluje kot kajzerica z luknjo, je bagel za marsikoga simbol življenja v svetovni metropoli. V Ljubljani smo te kruhke dobili lani: najprej z Bagel Pointom, ob koncu leta pa z ambicioznim lokalom Bagel Embassy. Z njim so si trije mladi podjetniki in kreativci – Tamir Morris Potokar Grays, Žan Aleksander Božič in Alexandra Martinez Montenegro – uvozili občutek velikih mest, ki so bila in so še njihov dom pred Ljubljano. Njihov načrt je vzpostaviti prvo slovensko mednarodno gostinsko verigo.

Ljubljana se v zadnjih letih spreminja z eksponentno hitrostjo, ampak – kaj se pa ne. Vsaj ko gre za hrano, večja raznolikost, okusi, von­jave, podobe, različni glasovi pomenijo samo večjo zanimivost. Nova generacija razmišlja na povsem svoj način, veliko širše, manj je vezana na ustaljenost in tradicijo, je jasno v trenutku, ko Tamir Morris Potokar Grays začne pojasnjevati, kako je nastal Bagel Embassy.

Prostor so zasnovali v agenciji.raw, sestrskem podjetju. Foto arhiv Bagel Embassy/Ana Škobe

Bagel Embassy na Nazorjevi v Ljubljani. Foto arhiv Bagel Embassy/Ana Škobe

Trije mladi podjetniki, tri različne poti, ena skupna ideja

»Ustanovitelji smo trije. Z Žanom Božičem sva se površno poznala že od prej, iz Ljubljane, in se znova srečala na letalu proti Londonu, leta 2020. Jaz sem tam delal, Božič se je vračal na univerzo, z njim je bilo njegovo dekle Alex. Izkazalo se je, da si imamo veliko povedati, tako da smo skupaj vzeli tudi uber – in potem ostali v stiku. To je bilo, preden se je razplamtela pandemija. Korona se je, vsaj pri meni, razvijala tako, da sem mislil, da grem domov v Slovenijo na počitnice – potem sem pa obtičal za tako dolgo, da mi je postalo všeč. Kaki dve leti po srečanju na letalu smo se z Žanom in Alex, ki sta bila tudi v Sloveniji, dobili na večerji, ugotovili, da imamo vsi radi hrano in da bi mogoče lahko šli v skupni posel. Vsi smo doma na področju podjetništva. Žan je bil tedaj eden najmlajših direktorjev v podjetju Knauf Insulation, Alex, ki je iz Ekvadorja, pa še zdaj dela v start­upu VCG. Jaz sem imel tudi v Londonu agencijo, ki se je ukvarjala s podobnimi stvarmi, kot se zdaj.raw, moj tukajšnji kreativni hub: oblikovanje in marketing. Delujem tudi v Parizu, kjer pravzaprav živim,« pripoveduje Potokar Grays.

Trojica – vsi so stari manj kot trideset let – se je pogovarjala, da bi bilo fino v Ljubljani imeti neki prostor, kjer bi se dobivali kar tako. Potokar Grays se spozna na kavo, kajti kot marketinški in oblikovalski svetovalec je veliko sodeloval s slovenskim Goat Story in drugimi s scene specialty kave pri nas. Vedeli so, da mora biti zraven tudi nekaj za pod zob – a kaj?

Žan Aleksander Božič in Alexandra Martinez Montenegro Foto arhiv Bagel Embassy/Matej Čebulec

Zakaj prav bagli – in zakaj prav zdaj

Alex je predlagala bagle in vsi so se strinjali, da je predlog – logičen. Čeprav jih v Sloveniji poznamo, so bili do zdaj le majhna pika na mentalnem zemljevidu tukajšnjih ljubiteljev zanimive hrane. Vsi, ki so več potovali, pa imajo do njih nostalgičen odnos: spominjajo jih na velika svetovna mesta, kjer ti kruhki, ki izvirajo iz židovske prehranske tradicije, niso redkost. Pojemo jih najpogosteje prerezane na pol po dolgem in počez ter nadevane, lahko na sladko, pa tudi na slano in takšni so nasiten in cel obrok.

Ko je bagel obložen, je dovolj nasiten, da se spremeni v samostojen obrok. Lahko ga jemo na primer z marmelado in kremnim sirom, lahko pa tudi s težkokategornim mesom. FOTO: Foto arhiv Bagel Embassy/Arin Rapuš

Potokar Grays se je spomnil, da mu je celo mama govorila prav o teh kruhkih: kaj vse da bi dala, da bi jih imela doma, v Sloveniji. Tudi ona je, tako kot sin, dobršen del življenja preživela v New Yorku, kjer je spoznala Tamirjevega očeta, Angleža – toliko v pojasnilo imena in priimka.

Tamir Morris Potokar Greys Foto arhiv Bagel Embassy/Matej Čebulec

Jutranji rejv, razprodani bagli in presežena pričakovanja

Kmalu je trojica določila tudi lokacijo, na Nazorjevi v Ljubljani. Po nekaj dneh delovanja proti koncu novembra so imeli uradno odprtje v začetku decembra, v obliki jutranjega rejva – česar prestolnica do zdaj tudi ni poznala. Potokar Grays pravi, da so trepetali, kako bo, če bodo lokal odprli, pa ne bo nikogar. Upali so, da bodo prodali 40 baglov na dan, pa so jih na dan odprtja 50 v eni uri. Proizvod­njo so povečali na 80, potem 100, pred kratkim so do treh popoldne prodali sto dvajset teh obloženih kruhkov.

Tudi ambicije so hitro narasle in Potokar Grays, ki se znotraj malega tričlanskega podjetja ukvarja z marketingom, zdaj pravi, da so poslovanje in vse procese zasnovali tako, da je model prenosljiv kamor koli drugam. In tudi nič ne skrivajo, da bi jih zanimala mednarodna franšizna veriga, najprej s trgi, kjer, tako kot v Sloveniji, bagel ni del tradicionalne kulinarične ponudbe: Hrvaška, Avstrija, Madžarska, našteva sogovornik.

»Postavili bi radi eno prvih slovenskih mednarodnih verig, tako, ki bi lahko konkurirala Subwayu in podobnim večjim znamkam, saj te vidimo kot korporacije, ki ne delujejo pravično; po mojem mnenju nimajo interne kulture, ne plačujejo delavcev dovolj, niso bile ustvarjene iz majhne skupine kul prijateljev, ki so hoteli začeti nekaj, kar bi imelo dušo,« pravi. Še pred mednarod­no širitvijo pa bodo stabilnost sistema preverili doma: prva cilja sta nov lokal in sodelovanje na Odprti kuhni.