Tradicionalne jedi ob vseh svetih: ajdnek, prešce in repnjača

Ko se oktober poslovi in se z dnem spomina na mrtve začne november, se spomnimo tudi okusov, ki so jih ob vseh svetih nekoč pripravljali naši predniki. Raziskali smo, katere jedi so takrat krasile slovenske mize, in našli tri okuse, ki se v posameznih delih domovine še danes pripravljajo v začetku novembra – ajdnek, prešce in repnjača.

Ajdnek – najboljša potica iz ajde

Resnici na ljubo, danes ni veliko ljudi, ki bi ga še pripravljali, a v Zgornji Savinjski dolini domačini pravijo, da v začetku novembra na mizah ne sme manjkati ajdnek.

V turistični brošuri Tradicionalno in domače iz Savinske ga opisujejo kot »imenitno in najboljšo potico Zgornje Savinjske doline«.

Za pripravo te sladice so uporabili to, kar so imeli doma – ajdovo moko, mlete orehe, med in nekaj mleka ali vode.

Zanj so značilne tri sestavine: ajdova moka, orehi in med. FOTO: Špela Ankele

Maso so plastili v nekoliko višji lončeni model s sredinsko luknjo, podobno potičniku. Vsako plast so posuli z orehi in prelili z medom, nato pa postopek ponovili skoraj do vrha.

Ko se je spekel, so ajdnek postregli podobno kot potico – nasitno, dišečo in sladko.

Ponekod so v maso dodali tudi rozine, drugod ne. Jed poznajo tudi v Solčavi in nekaterih delih Štajerske, kjer velja za ponos domače kuhinje in okus spomina na stare čase.

Spodaj pa z vami delimo tudi recept.

Ajdnek: presenetljiva sladica iz Zgornje Savinjske doline

Prešce – kruhki za duše v vicah

Na Gorenjskem, v okolici Ljubljane in na Vrhniki so ob vseh svetih pekli prešce – majhne okrogle hlebčke, ki so jih delili otrokom. Ti so s svojimi dobrimi deli »pomagali« dušam v vicah.

O prešcah je v zbirki Moje življenje (1920) pisal že Ivan Cankar, etnologinja Saša Poljak Istenič pa pojasnjuje, da so jih poznali tudi pod imeni prešice, vahči, vahiči, krželj ali mižnjeki.

Prešce lahko spečemo v krušni peči. FOTO: Janez Kuhar

Gospodinje so jih delile pred cerkvijo ali pokopališčem, otroci pa so jih nosili od hiše do hiše.

Ime izhaja iz besede presno, kar nam pove, da so bili hlebčki prvotno pripravljeni iz presnega, nekvašenega testa – preprosta, a simbolno bogata jed, ki ohranja spomin na preteklost.

O njih je v svojih črticah pisal že Ivan Cankar. FOTO: Janez Kuhar

Repnjača – sladki okus bele repe

Na vzhodu Slovenije, v Prekmurju, pa ob vseh svetih pripravljajo repnjačo – staro sladko jed iz vlečenega testa.

Za nadev uporabijo naribano in prepraženo belo repo, ki jo sladkajo s sladkorjem in zavijejo v tanke plasti testa. Pečena repnjača je nežno sladka, dišeča in nekoliko kiselkasta – prav taka, kot so jo poznale naše prababice.

Preprosta sestavina, kot je repa, v tej jedi postane poklon minulim generacijam in njihovi preprostosti, ki je znala iz malo narediti veliko.

Okusi, ki ohranjajo spomin

Ajdnek, prešce in repnjača – tri jedi, tri zgodbe. Ob vseh svetih nas spomnijo, da se spomin ne ohranja le z besedami in molitvami, ampak tudi z vonjem domače kuhinje, kjer tradicija še vedno živi.

Onaplus.si: Kako se oblečemo ob 1. novembru, dnevu spomina na mrtve