Urša Pikec: slaščičarska mojstrica, ki je London zamenjala za Ljubljano

Letos poleti je Urša Pikec v Ljubljani odprla slaščičarsko delavnico, pred tem je osem let živela in delala v Londonu. Tam je na šoli Westminster Kingsway College najprej študirala kulinariko, nato se je usmerila v slaščičarstvo. Študij je končala kot najboljša v letniku, pozneje je delala v londonski pekarni, petzvezdičnem hotelu in po restavracijah. Zakaj je razgibano slaščičarsko dogajanje in pestro življenje v skoraj devetmilijonskem Londonu zamenjala za Ljubljano? In kaj vse bo tu ustvarjala?
»Ne ustrezajo mi več naporni in dolgi delavniki, ki so me spremljali zadnja leta. Delo v slaščičarski delavnici hotela Ham Yard in tudi v restavraciji Kioku by Endo je trajalo dolge ure – in to večino dni v tednu. Pogosto sem spala tri, štiri ure, potem se je že bilo treba zbuditi in iti na delo. Govoriva o Londonu, kjer ni nič nenavadnega, če pot do delovnega mesta traja eno uro.
Zdaj, pri tridesetih, sem se pripravljena malo ustaliti, imeti kak dan prost, si urediti ustaljen urnik in delati od ponedeljka do petka, skratka, zdaj je čas, da začnem živeti normalno življenje, ki ne bo v celoti posvečeno službi. Rada bi imela tudi čas zase, za družbo in družino,« pojasni prijetna sogovornica.

Londonska raznolikost
Kaj je najbolj dragoceno, česar se je naučila v Londonu? »Spoznala sem res raznolike kuharske in slaščičarske ideje. Delala sem z ljudmi iz različnih držav, s slaščičarji in kuharji z različnimi ozadji in različne starosti, zato je bila njihova paleta okusov raznovrstna. Zanimivo, pravih Londončanov skoraj ni bilo med njimi.
Delala sem v kuhinjah, kjer je bilo zaposlenih res ogromno ljudi – tako velikih v Sloveniji sploh ni – in tako sem se naučila tudi, kako je biti član tako velikih kolektivov,« pravi Urša Pikec.
Kot doda, je bilo njeno delo v Londonu res pestro: »V naši ekipi je bilo petnajst slaščičarjev. Pripravljali smo tako restavracijske sladice kot sladice za večerje à la carte in različne dogodke.«

Naklo–London–Ljubljana
Urša Pikec je otroštvo preživela v Naklem, kjer je končala gimnazijo. V Ljubljani je kratek čas študirala arhitekturo, a srce jo je vleklo k slaščicam – tako močno, da je leta 2018 odšla v London na študij slaščičarstva. Da bi zaslužila za življenje in bivanje, je med študijem delala v pekarni in slaščičarni, po diplomi pa se je zaposlila v kuhinji petzvezdičnega hotela Ham Yard in takrat se ji je, kot rada reče, odprl svet.
Danes: tortice, rolice, kukiji ...
Nedavna vrnitev v Slovenijo je za Uršo Pikec velik korak. Večmilijonsko prestolnico je zamenjala za Ljubljano, za seboj pustila delo v velikih ekipah kuharjev in slaščičarjev, prav tako so del preteklosti zanjo postale restavracijske sladice, torej deserti, ki jih natakarji prinesejo na krožnikih, na katerih je dostikrat več skrbno zasnovanih, pripravljenih in navsezadnje tudi natančno naloženih elementov.
»Ravno to, da zdaj pečem porcijske tortice, ameriške piškote oziroma kukije in cimetove rolice, namenjene kupcem in tudi prodaji v lokalih, je zame največja sprememba, saj sem prej več let pripravljala sladice, v katerih so bili topli in hladni elementi in so iz kuhinje hitro prišle pred gosta. Zdaj pa imam popolnoma drugačno nalogo, saj se ukvarjam s tem, kako slaščice pripraviti tako, da bodo lahko potovale v različne lokale oziroma da jih bodo, denimo cimetove rolice, samo dopekli in postregli gostom,« pojasni, kaj je zdaj v jedru njenega dela.

Kakšni so trendi?
Ker je slaščičarsko znanje naše sogovornice res obširno, nas je zanimalo tudi, ali bo v mali slaščičarski delavnici, ki jo je na Parmovi ulici uredila na mestu nekdanjega frizerskega salona, pripravljala tudi tečaje. »Morda malo pozneje, pri čemer že zdaj vem, da bodo to tečaji o restavracijskih sladicah,« odgovori Urša Pikec in doda, da so zdaj v njenem fokusu raznolike slaščice.
Za enega od naročnikov tako razvija brezglutenske rastlinske sladice, te dni je že začela pripravljati paketke porcijskih sladic, ki jih lahko kupci naročijo in prevzamejo v njenem novem studiu, kmalu pa bo začela peči še francoske rogljičke in drugo pecivo iz listnatega testa.
In natanko to je zdaj v ospredju tudi v Londonu, poudari Urša Pikec: »Zdi se mi, da se slaščičarstvo in pekarstvo vračata k osnovam. Torej: kupci imajo radi dober kruh z drožmi in dobre bagete. To, dobro maslo in rezina kakovostne šunke in imate sendvič, kakršni so zdaj zelo priljubljeni.
Veliko povpraševanje je tudi po francoskem pecivu iz listnatega testa, še en sodoben trend pa so bolj zdrave sladice, pripravljene z manj ali brez rafiniranega sladkorja in bele moke. Prav tako je v slaščičarstvu velik poudarek na trajnosti in sledljivosti sestavin.«
