Za vas kuhamo: Beba in Hana Splichal, mati in hči, ki nas navdušujeta za vegansko hrano

Obiskali smo ju pred novim letom – prav zanalašč: da bi se nasrkali navdiha, moči in premisleka o svetu in svojem življenju v času, ko se to najbolj »prime«.

Vila Muzika je do narave prijazen prostor z ekološko miselnostjo, vegansko prehrano in ozračjem mirnega zatočišča, pravita o svojem domu Beba in Hana Splichal, mati in hči. Ko predstavljamo ljudi, ki že leta prispevajo svoje ideje v naše kuharske priloge, brez njiju res ne moremo: sta tudi edini, ki nas sistematično poučujeta o veganski hrani. Obe radi dobro jesta in njuna misija je, da bi »veganizirali« klasike: tokrat sta nas res osupnili z absolutno sijajnim dimljenim »lososom« iz korenčka in čebulno juho, pa prepričali, da skupaj sodijo rožmarin in rozine v kruhu.

Sicer pa bi vam vsem privoščili, da bi lahko z nami doživeli mir in ljubeznivost tega dopoldneva, ko sta nas gostili, v družbi svojih živalic, kur, mačk in psov. Beba in Hana sta, na vse načine, v prvih bojnih vrstah obrambe življenja. To dopoldne, na primer, je okrog vrta ves čas krožila lisica in prežala na kokoši, Hana je letala ven in jih branila. Nekoč je ta lisica eno od kokoši že imela v gobcu, pa so jo prestregli in jo je izpustila. Kokoš niti ni zamerila, samo otresla se je. Tako prijazen je ta kraj, živali nimajo niti ene slabe izkušnje, da najbrž niti ni vedela, kdo je ta novi »kužek«, ki jo prijazno nosi gor in dol po vrtu.



Prvi korak v svet kuhanja in vina?

Hana: Prvi korak v svet kuhanja sem verjetno naredila, še preden sem dobro vedela zase. Vedno sem sedela na kuhinjskem pultu, nogice so mi bingljale v zraku, v celoti osredotočena na to, kaj se kuha na štedilniku. Tako sem kmalu prinesla na štedilnik svoj plastični lonček iz kuhinje za punčke, da bi zares skuhala svojo prvo jed. Ko je mama pogledala stran, sem ga postavila na razgreto električno ploščo.

Beba: Ko sem bila še tako majhna, da sem komaj videla na mizo, sem lahko potrgala debel rob, ki se naredi na vlečenem testu, tankem kot prosojen papir. Viselo je čez rob kot kipeče mleko, bilo je čarobno. Tam se je vse začelo. Še danes me najbolj navdušujejo preproste kuharske stvari, čarovnije pravzaprav. Kaj vse lahko ustvariš samo iz moke in vode, na primer.

Korenčkov karpačo

ni podpisa

Med prijatelji sem znana po ...

Hana: Najboljšem kruhu z drožmi.

Beba: Po tem, da mora biti vse ekološko, zadnje čase kar dobro promoviram tudi kupovanje hrane brez embalaže.

Goveja juha: tvoj specialni trik?

Hana: Več ur počasi kuhana zelenjava, brez govedine.

Beba: Juha, ki je še bolj okusna, vendar v njej ni niti govedine niti druge vrste mesa. Veliko jedi mi je že uspelo veganizirati, obožujem namreč klasične jedi.







Največja kuharska blamaža?

Hana: Vsak recept, ki se mi ne posreči tako, kot si ga zamislim, je blamaža, k sreči se to ne dogaja pogosto.

Beba: Ne znam speči dobrih palačink, to je vedno polomija. Razmišljam, da bi se jim kar odrekla.

Zdi se mi, da sem v kuhariji zares sama izumila ...

Hana: Veliko veganskih alternativ.

Beba: Zdi se mi, da sem v kuhariji zares sama izumila vegansko maslo.



Najljubša kuharska knjiga vseh časov?

Hana: Je nimam, vedno mi je najljubša tista najnovejša, iz katere receptov še ne poznam in prinese v kuhinjo nov navdih.

Beba: Zelo mi je ostala v spominu knjiga Čeprav ni vedno kaviar. Ni ravno klasična kuharica, bolj roman, v katerem se tu in tam pojavijo recepti. Očarljiva kombinacija zgodbe in jedilnika, kuhanje je organsko prepleteno z običajnim življenjem, okusi tako odločilni za razplet zgodbe, osebe tako nemočne pred dobrim krožnikom.



Sestavina, brez katere ne bi šla na samotni otrok?

Hana: Če bi se morala odločiti samo za eno sestavino, bi bili to špageti. Te res lahko jem že za zajtrk in se jih ne naveličam nikoli.

Beba: Obožujem kruh.

Sestavina, ki bi jo s tega istega samotnega otroka vrgla morskih psom, če bi ti jo kdo podtaknil v prtljago.

Hana: Meso.

Beba: Ah, vse, kar je živalskega izvora.



Najbolj slasten obrok vseh časov, postrezi skupaj z zgodbo ...

Hana: Zagotovo kaj indijskega, sploh ne vem, ali je boljša hrana ali zgodbe s potovanj.

Beba: Rada navdušim z jedmi. Tisti trenutek, ko nekdo po prvem grižljaju brez besed dvigne pogled od krožnika in me poišče z očmi, vem, da je slastno, nepozabno in tudi neponovljivo.

Zadnja večerja, ki si jo skuhala doma?

Hana: Pečen krompir s »sirno« omako in brusnicami.

Beba: Skuhala sem kakšnih trideset sarm, s tremi različnimi nadevi. Nekatere so bile veganizirana klasika, riž in dimljeni tofu. Drugi nadev je bil iz rjave leče in gob, tretji, ki sem ga naredila prvič, je bil najbolj zanimiv. Osnova je bil pražen krompir, pražena čebula in na koščke narezana klobasa iz ajde, batina, ki jo delajo v Kuchi. Kreiranje novih jedi me res zabava.

ni podpisa

Priporočamo še: Spletni hit: Kako pripraviti nizkoenergijski riž iz cvetače

Fotografije: Sonja Ravbar