Zapis slovenske slaščičarke, ki je dvignil prah

Če ste ljubitelji sladkega, predvsem pa tort in njihovega estetsko dovršenega dekoriranja, ste gotovo že slišali za Emo Zupan, sedaj že Koselj. Slaščičarka, ki stoji za znamko Emazing Creations, že dobra tri leta jemlje dih s svojimi čudovitimi kreacijami, ki bi jih lahko prej kot za slaščice označili za umetnost.



Zanimivo je, da Ema včasih v kuhinji ni preživela veliko časa. Peke tort se je lotila šele pred nekaj leti, ko je za družinsko praznovanje spekla svojo prvo torto. Tista današnjim kreacijam (seveda) ni segla niti do kolen, pravi danes.

A užitek ob tej peki jo je spodbudil, da se je slaščičarskega ustvarjanja kmalu spet lotila. Hobi je kmalu prerasel v podjetje in po desetih tortah za sorodnike se je Ema podala na samostojno podjetniško pot. Danes je s svojo znamko Emazing Creations med ljubitelji tort znana kot sinonim za čudovite torte in slaščice, ki navdušujejo s prefinjenim dizajnom, pa tudi odličnim okusom.

Preberite tudi: Dejstva o dekoraciji tort, ki jih morate poznati (z Emo Zupan)

Večja prepoznavnost, več kopij

Njeno majhno podjetje in prepoznavnost iz leta v leto vztrajno rasteta in Ema beleži vse več naročil. A poleg sladkih skrbi, ki jih prinaša uspeh v lastni branži, je slaščičarka kmalu spoznala tudi negativne plati samostojnega podjetništva. Biti sam svoj šef namreč ni tako preprosto. Najbolj pa so jo v tem poslu razočarali ljudje. Tisti, ki so jo zaradi njenega uspeha pričeli kopirati.

Verjetno ste opazili, da je v zadnjem času, sploh na družbenih omrežjih, mogoče najti vse več proizvajalcev lično okrašenih tort, ki so primerne za vsako priložnost. Marsikateri dizajn je plod Emine ustvarjalnosti, a žal za izvedbo vsake takšne umetelno dekorirane torte ni zaslužno njeno podjetje, temveč druge "cukrpekarice", kot slaščičarke v svojem jeznem zapisu, ki ga v celoti lahko preberete tukaj, Ema imenuje slaščičarke.



Jeza in razočaranje sta Emo nedavno namreč pripeljala do objave iskrenega in dolgega zapisa na svojem facebook profilu, kjer je z razočaranjem opisala trenutno stanje v svoji branži. »Danes vam moram zaupati nekaj, kar mi leži na duši že nekaj let. Slaba tri leta, če smo povsem natančni. Pravzaprav skoraj od začetka moje poslovne poti,« je v odprtem pismu nagovorila svoje sledilce. »Torte, če povzamem. Torte delam, torte diham, torte jem in torte živim,« v začetku piše o svojem delu. Nadaljuje pa z grenkim priokusom, jezo in razočaranjem, ki so jo pripeljali do takšne iskrene izpovedi.

Delo na črno je lažje

Vsak začetek lastne podjetniške poti namreč zahteva precej poguma in trdega dela. Ema si svoj kruh pač služi s peko tort. In v njej je nadvse uspešna. Zgrožena pa je nad brezobraznostjo ljudi, ki si kruh služijo z delom na črno in z izdelavo produktov, ki niso plod njihovih idej. In v zadnjem času je v Sloveniji mogoče na črno naročiti mnogo Eminih tort, ki jih ni spekla Ema.

»Še preden sem odprla svoje podjetje, sem se zavedala, da bo z njim ogromno dela. Pa če pustim vso birokracijo in »dolgočasen« del posla. Ker pri delu s hrano ni dovolj, da samo odpreš to podjetje. Zraven samodejno pridejo razne uredbe in ukrepi. Kako priprava hrane mora potekati, kakšni morajo biti prostori, ki so posebej urejeni le za to dejavnost, kako rokovati z živili, postopki, kako zagotoviti varnost hrane ... Kar je edino prav!« jezno piše Ema. In ravno zaradi vseh zahtev in regulacij, ki jih država zahteva od podjetnikov, ki se ukvarjajo z živili, se zgornje korake marsikdo odloči preskočiti in delati na črno, v svoji lastni kuhinji, brez računa in kontrole.

»In večkrat se poraja vprašanje, zakaj je nekdo cenejši od drugega. Dragi moji, tudi tole zgoraj je eden od razlogov, zakaj je temu lahko tako. Strošek in investicija v tak prostor, ki bo zadovoljil naše standarde, je ena sama gromozanska naložba s hudim glavobolom, ko začnemo seštevati te številke. Ravno v tem trenutku prenavljamo naše poslovne prostore, širimo studio, ker se nam letos pridružita dva nova para pridnih rok. To je investicija v prostor in opremo, ki bo podjetje stala dobrih 50 tisoč evrov. Pa nimaš zato navzven nič oprijemljivega za pokazati. Ampak saj to ni nič, ane? To je le ena od razlik v stroških, ki jih imam jaz ali pa Silvana iz sosednjega mesta, ki dela na črno. Pa je to le eden od razlogov,« nadaljuje Ema. Delo na črno prihrani marsikateri strošek in v žepe prinaša lepe denarce. Čeprav tisti, ki delajo na ta način, pravijo, da torte pečejo »le za svojo družino«.

Laži in prevare

»Prve izkušnje s tako osebo ne bom pozabila,« beremo Emin zapis. »S tako cukrpekarco, ki je brez sramu priznala, da torte dela na črno. Ko sem ravno odpirala podjetje, mi je govorila, da je nemogoče urediti vse prostore tako, kot zahtevajo, in da je nemogoče zaslužiti dovolj, da bi odprl podjetje. Da sicer to dela že vrsto let, ampak je res utrujena, ker ima še redno službo. Da računa priblino 40 evrov za 10 kosov torte, a se ji komaj splača. In da dela res izključno za družino in prijatelje. Da komaj "sfolga" narediti po 5 do 10 tort na vikend … razmisli o tem … 5 do 10 tort na vikend? Vsak vikend?« je zgrožena uspešna slaščičarka.



Še bolj kot ljudje, ki delajo na črno, pa Emo jezijo tisti, ki brezsramno kradejo njene dizajne. Takšnih je po zapisu sodeč namreč kar nekaj. »Ne bom razlagala vsake situacije, s katero sem se v teh letih srečala. Le nekaj takih, ki krasijo zmagovalni zid takih primerov,« piše Ema. »Od tega, da ena od njih ni videla težave v tem, da na svojem tečaju poučuje torte z mojo podobo, s figurico ki sem jo sama oblikovala, in podobo dizajna, ki sem ga razvila jaz. Da me je čez čas prosila, naj ji za njeno lastno promocijo posodim mojo opremo, ki jo uporabljam za poroke. Opremo, ki jo v Sloveniji nudim le jaz. Do tega, da je druga cvetka vzela moj cenik, ki sem ga imela javno objavljenega, skupaj s skupinami okusov, ki sem jih razdelila v klasične, premium in cocktail, skupaj z enakimi velikostmi in njihovo razpredelnico – dobesedno skopirala na svojo spletno stran in cenik spustila za 10 evrov.«

Veliko istomislečih podjetnikov

Skratka, razočarana podjetnica je svetu povedala svoje in njena objava je požela precej všečkov ter komentarjev podobno mislečih ljudi. Po odzivih pa smo jo povprašali tudi mi. »Odzivi so približno takšni, kakor sem pričakovala,« nam je odgovorila. »V 99,9 odstotkih se ljudje strinjajo z mano in javni komentarji so pozitivni. Sem pa v zasebno pošto prejela tudi negativna sporočila in obtožbe. Predvsem od tistih, ki so se našli v mojem zapisu,« pove Ema. »Že dolgo časa zaznavam, kaj se dogaja na trgu in nikogar nočem po krivem obsojati,« nam pojasni ter pove, da si je vzela čas za raziskavo ter objave vsekakor ni napisala pavšalno. V njej je napisala tudi, da »mnogo malih slovenskih podjetij ne uspe: ne zaradi svoje nesposobnosti, pomanjkanja talenta, premajhne zagnanosti, nepravičnosti, nezavedanja svoje vrednosti ali primanjkovanja strank, temveč zaradi pohlepnih lopovov. Ljudi, ki ne znajo delati pošteno in delajo na črno ali se preživljajo s ponarejanjem in kopiranjem drugih, ki nimajo kančka moralnih vrednot«. Ravno tem je bilo namenjeno pismo.



Pa tudi strankam. Ljudem, ki z nakupom od takšnih ljudi spodbujajo porast dela na črno. A te marsikdaj ne vedo, da kupujejo od takšnih proizvajalcev. »Ljudem ne moreš zameriti, težko veš, kdo je pravi in kdo ne,« nam je po telefonu povedala Ema, zato smo jo vprašali, kako lahko v prihodnje prepoznamo tiste, ki svoje delo opravljajo korektno. »Priporočam, da v sistem Ajpes ali Bizi vpišete ime slaščičarja. Če tam ne najdete njegovega podjetja, to vzemite za prvi rdeči alarm,« nas pouči slaščičarka. »Drugi znak za preplah pa je nepotrjen predračun za torto, čuden račun ali sploh izdaja brez računa,« še pojasni.

Da bomo torej v prihodnje podpirali tiste, ki ravnajo prav ter si svoj kruh služijo s trdim delom in pravičnim ravnanjem, preverimo, kdo stoji za produkti, ki jih izbiramo. Le tako bomo namreč spodbudili slovensko podjetništvo. Sebi pa zagotovili produkte, ki so proizvedeni korektno in imajo sledljivo in zagotovljeno kakovost. Se mar motimo?

Preberite še: VIDEO: Cimetov kolač z jasminom Eme Zupan

Fotografije: Arhiv Eme Zupan