Dedki in babice združeni pečejo proti revščini

Ste stari več kot 65 let, obvladate peko slaščic in imate prenosni računalnik, povezan s spletom? Potem bo to za vas: dunajska kavarna Vollpension vabi babice in dedke z vsega sveta, da se priključijo projektu Peka proti revščini. Tako lahko starejši kar v udobju domače kuhinje preživijo urico ali dve v dobri družbi, vodenje kuharskega e-tečaja pa jim prinese še kak evro zaslužka.

Nekega lepega dne, pisalo se je leto 2012, sta Mike Lanner in Moriz Piffl – Percevic, ustanovitelja blagovne znamke oblačil iz džinsa Gebrüder Stitch, naročila tortico v dunajski kavarni. Ob grizljanju zelo suhega biskvita sta začela obujati spomine na sočne kolačke iz babičine kuhinje. In kar takoj sta začela snovati kavarno nekje sredi Dunaja, kjer bi okoliške babice in dedki vsak dan pekli imenitne sladke dobrote. Še isto noč – pivo ali dve pozneje – sta se spomnila tudi imena: Vollpension, polni penzion torej. Snovanju kavarne, kakršne na Dunaju še ni bilo, sta se kmalu pridružila Julia Krenmayr in David Haller. Septembra 2012 je v šivalnici bratov Stitch, v šestem dunajskem okrožju, vzniknila prva pop-up kavarnica in s torto priletne gospe Charlotte takoj postala pravcata uspešnica.

»Kmalu nam je postalo jasno, da naš Vollpension ni samo stičišče, kjer se ljudje srečujejo in uživajo v odličnih slaščicah, ampak ima tudi pomembno družbeno noto. Dali smo oglas v avstrijski dnevni časopis: iskali smo babice in dedke, ki bi pekli pri nas. Veliko starejših se nam je oglasilo in vsi so imeli nekaj skupnega: ljubezen do priprave slaščic. A ne samo to: vsi so tudi iskali možnost dodatnega zaslužka, kajti pokojnine niso visoke,« so skoraj desetletje oddaljene začetke opisali v kavarni Vollpension.

Ta zdaj deluje na dveh lokacijah, na ulicah Schleifmühlgasse in Johannesgasse.

Priporočamo: Buhtlji babice Lucie, ki so prava uspešnica

Prosim, vključite mikrofone

Kako uspešni sta bili kavarni vse do začetka epidemije, povedo tudi te številke: do leta 2020 so imeli prek 200.000 gostov z vsega sveta. V obeh kavarnah je 80 zaposlenih – več kot polovica je starejših od 60 let in živijo sami oziroma se soočajo z revščino. Pred enim letom so se novemu načinu dela začeli prilagajati tudi v Vollpensionu.

Ustanovili so BakAdemy, pekovsko akademijo torej. Oktobra lani so začeli pripravljati kuharske e-tečaje, ki potekajo v živo. Torej: babica ali dedek v svoji kuhinji nekje na Dunaju pripravlja pecivo, prek računalnika pa njegovo delo spremlja nekaj udeležencev. Če je pri večini delavnic na daljavo nujno, da so mikrofoni slušateljev izklopljeni, je tu drugače, kajti babica ali dedek na začetku prosi: »Mikrofoni pa naj bodo vključeni, da se slišimo, saj mi bo tako pri kuhanju manj dolgčas.«

Doslej so pripravili več kot 150 tečajev peke slaščic na daljavo, ki se jim je pri­ključilo prek 500 udeležencev. »Prijavijo se tudi skupine znancev, prijateljev ali sorodnikov, ki bi bližnje radi videli prek spleta in v njihovi družbi, pa čeprav vsak v svojem domu, spekli kaj okusnega,« pojasni Julia Krenmayr, direktorica Vollpensiona, in doda: »Doslej so na spletnih tečajih sodelovali samo nemško govoreči udeleženci iz Avstrije, nekaj pa jih je bilo tudi iz Nemčije.«

Ker so spoznali, da družbo – in kak dodaten evro k pokojnini – potrebujejo tudi starostniki od drugod, ne samo z Dunaja, so te dni k vodenju e-tečajev pozvali babice in dedke z vsega sveta. Projekt, imenovan Bake Against Poverty (torej: S peko proti revščini), ponuja tako posnetke kuharskih tečajev kot kuharske tečaje v živo prek zooma, pri katerih je v ospredju medgeneracijsko sodelovanje.

»Mikrofoni pa naj bodo vključeni, da se slišimo, saj mi bo tako pri kuhanju manj dolgčas.«

Tečaji ne bodo samo v nemščini

»Prijave na slaščičarsko akademijo so že prišle iz Avstrije, Nemčije in Italije, največ pa z Madžarske,« so nam sporočili iz dunajske kavarne. K sodelovanju so pozvali vse, ki obvladajo peko slaščic in so stari nad 65 let. »Tečaja v živo, ki stane 19,90 evra, se lahko udeleži od tri do osem ljudi. Vodje tečajev bodo prejeli 50 odstotkov zbranega zneska, medtem ko drugo polovico namenimo za upravljanje platforme, izobraževanje vodij tečajev in za promocijo,« so nam pojasnili.

Kaj pa, če starostnik, ki bi rad s svetom delil kak sladki recept, govori samo svoj jezik in ne obvlada nemščine ali angleščine? »Trudili se bomo, da bomo tečaje pripravili v čim več jezikih, zato nam povejte, kateri jezik govorite. A tudi če boste kuharski tečaj pripravili v kakšnem drugem jeziku, morate prijavnico, ki jo najdete na naši spletni strani, izpolniti v angleščini ali nemščini – pri tem vam lahko pomaga sorodnik ali prijatelj,« so še dodali v kavarni, ki se je odločila, da ne bo združevala samo različnih generacij, ampak da bo postala tudi zbirališče sladkih receptov z vsega sveta. Prve mednarodne tečaje načrtujejo letos jeseni, prijave babic in dedkov, ki bi takšne tečaje pripravljali v udobju domače kuhinje, pa že sprejemajo.

Priporočamo še: Klasike z Urško Fartelj: pudingova pita s češnjami

Fotografije Mark Glassner, arhiv dunajske kavarne Vollpension

Špela Ankele
Špela Ankele

Novinarka in Kranjčanka. Obožujem gorenjske hribe in pisateljico Isabel Allende. Podnevi pišem, fotografiram in kuham, zvečer berem (kuharske) knjige.

Objava še nima komentarja.

Comments are closed