Kotički v Radovljici, ki so nas navdušili

Preden pobegnete v hribe, raziskovanje gorenjske pokrajine, življenja in kulture začnite v Radovljici, od koder jo lahko mahnete marsikam. A naj ti kraji ne bodo nekakšna nočna baza, kajti presenečeni boste, kaj vse vam ponujajo.

Nas je na lov za malimi zakladi občine Radovljica popeljala Kaja Beton iz Turizma Radovljica, lokalka, ki ima ta okoliš v mezincu. Pustolovščino smo začeli v Lescah, ki spadajo med najstarejše kraje tod okoli (datiramo jih že v rimsko obdobje in zgodnje obdobje krščanstva) in so poznane kot prestolnica padalstva. Tukaj je tudi tovarna čokolade Gorenjka, pa staro mestno jedro z Legatovo hišo iz 17. stoletja, Španova hiša iz 18. oziroma 19. stoletja pa cerkev Marijinega vnebovzetja, ena najstarejših romarskih cerkva pri nas. V bližini sta kamp Šobec in golfsko igrišče Bled, ki mu prav tako pripisujemo presežnik, saj velja za enega najlepših v osrednji Evropi. Osredotočili smo se še na radovljiško staro mestno jedro, ki vabi na umirjen sprehod po ulicah, pravo pašo za oči, kar pa je najpomembnejše, odpira vrata v kotičke lokalnih ustvarjalcev, med katerimi najdemo posebneže, ki so duša kraja.

Preberite tudi: Jeruzalem v enem dnevu

Osvežitev pod čebelnjakom

Bil je eden prvih vročih poletnih dni, ko se z lahkoto preleviš v turista in si najprej zaželiš nekaj osvežilnega, proč od dnevnega vrveža, nekje, kjer lahko občutiš mir in dobiš prvi vtis okolja. Kam drugam kot k čebelicam, vendarle je Radovljica poznana kot čebelarska prestolnica, na urejen vrt, po katerem se vzpenjajo cvetoče medonosne rastline, vse do pisanega čebelnjaka, poseljenega s čebelami kranjska sivka. Vse to je del Čebelarskega centra Gorenjske v Lescah, v katerem boste lahko spoznali sodobno čebelarstvo, se udeležili vodenega ogleda centra in čebelnjaka ali pa prepro­sto posedeli v tej zeleni oazi, kjer vam bo osebje kavarne Panj postreglo z najboljšimi domačimi limonadami in koktajli. Mi smo se hladili ob jagodni, ki si jo boste lahko privoščili le v sezoni tega sadja. Prisegajo namreč na domače, ki jih prideluje tako rekoč njihova soseda iz Dvorske vasi, to je kmetija in vrtnarija Šribar, poznana po Dvorjanskih baronovih jagodah. Še kako sta teknila limonada z medom in ingverjem ter hišni koktajl laverstoke. A jagode so kraljice tega časa, zato ta napitek še posebno priporočamo.

Manufaktura – lončarska delavnica in trgovina

Ko boste stopili v Manufakturo, bo to mogoče le klasičen obisk prikupne trgovinice s keramičnimi izdelki priznanega lončarja Urbana Magušarja, med katerim boste dobili vpogled v delo v maloserijske proizvodnje keramike. Mogoče pa se bo med vami in Urbanom razvila prava kemija, podobno kot se zgodi glini v peči. Takrat vas bo ustvarjalec popeljal še čez cesto, v svojo Magušarjevo hišo, katere posebnost je arkadni hodnik iz 16. stoletja, muzej gorenjskega lončarstva in atrij, v katerem potekajo ustvarjalni eks­perimenti. V višjem nadstropju nastaja razstava o razvoju lončarstva z zavidljivo zbirko izdelkov z vsega sveta, ki jih je Urban skrbno zbiral in hranil v vsem svojem ustvarjalnem obdobju. Tukaj je tudi retrospektiva njegovega dela in razvoja, še višje, v mansardi, pa se vrata odprejo v svetlo delavnico pod tramovi ene lepših radovljiških hiš, v kateri si človek želi posedeti malce dlje, saj se v njej kopiči vsa lepa energija, ki jo premore Urban Magušar. Prisluhnite mu, veliko pametnega ima povedati. Tudi o življenju.


Na pivo kar k lokalnemu pivovarju, na kavo in domač sladoled pa na trg

Ne predstavljate si poletja brez kozarca piva, kajne? Na domači terasi še posebno tekne, a tudi ta, na kateri se boste lahko osvežili s točenim pivom Carniola, je izjemna. Bar Academia, kjer lahko popijete marsikaj, tudi dobro kavo, je nekaj posebnega. Pravijo, da ima značaj, zelo pa je priljubljen tudi zaradi zunanje površine, izpod krošenj se vidi tudi stari del Radovljice. To je še en kraj, kjer domujejo zanesenjaki; lastnik se je odločil, da bo prideloval domače pivo, saj se mu je zdelo, da mora gostom ponuditi nekaj svojega. Povpraševanja je bilo nato že več kot zmogljivosti, k sreči pa se je ponudila priložnost, da odkupijo že zelo uveljavljeno blagovno znamko Carniola, tako da se jim na tem področju obeta širitev v vseh pogledih. Za zdaj lahko pri njih popijete pet vrst piva, ki ga po Sloveniji prevažajo tudi v starinskem Volkswagnovem kombiju, pravi legendi in atrakciji na kolesih, poimenovanem Beer Van.

Med občudovanjem radovljiških posebnosti pa še kako tekne sladoled: naj namignemo, da smo si ga mi privoščili v Kavarni in slaščičarni v Vidičevi hiši, kjer ponujajo domačega. Malce višje, nasproti vhoda v Radovljiško graščino, pa smo popili kavico, od koder si lahko v miru ogledate Linhartov trg in skujete načrt, kam še zaviti. To je tudi Kajina najljubša točka za pitje kave, saj je tukaj tako zelo mirno – skupine turistov se namreč usta­vijo že na začetku trga – če imate srečo, pa se iz glasbene šole sliši prijetna glasba, kar posedanju doda še malce veličine.

Najbolj tradicionalno kosilo

Obisk Gostilne Lectar naj se začne v njihovem lectarskem muzeju v živo, kjer se v 500 let stari hiši še vedno izvaja ta ročna obrt po stari recepturi. Tako kot so se peke tega okrašenega, z medom oslajenega kruha različnih oblik prvič lotili leta 1766. Ogledali si boste lahko zbirko najstarejših lectovih primerkov, pripomočkov, izdelkov in opazovali, kako spretne lectarke opravljajo svoje natančno delo, ki poteka kot nekoč. Tukaj ni modernih pripomočkov, tudi pečica s ponosom kaže svoja leta. To je kraj, kamor lahko brez zadržkov pripeljete tuje goste, saj bodo doživeli kanček naše preteklosti, ali tiste, ki prisegajo na zelo značilno slovensko kuhinjo, tradicionalno, kakor ji radi rečemo, ob spremljavi harmonike. Štruklji, žganci, obare, kmečka pojedina in podobne krepke dobrote vam bodo ponudili, mi pa smo izbrali zares dobro Lectarjevo gobovo, to je juha, ki jo postrežejo v prikupni krušni skodelici. Nato smo se mastili ob zajcu v ložu, ki je prav tako jed na žlico, nekakšna obara, postrežena v ocvrtem testu. Za sladico pa priporočamo Linhartov cukr, vaniljevo kremno pecivo na kocke (recept najdete tukaj), ki ga naredijo po starem hišnem receptu. Za vse, ki bi radi v teh krajih prespali, naj namignemo, da pri Lectarju ponujajo tudi to.

Lekarniški in alkimistični muzej

Novo v mestu. Pravo doživetje za velike in male – prav njim se bodo z iskricami v očeh razodele starodavne skrivnosti zdravilstva. Lastnik, ki je po izobrazbi farmacevt, je v 40 letih z neverjetno zbirateljsko žilico pridobil dva tisoč predmetov, da je lahko odprl zares lep in tako vsebinsko kot estetsko dodelan muzej v kar desetih prostorih. Med ogledom težko skrijemo začudenje nad vsemi temi predmeti s tematiko lekarn, kozmetike in alkimije, najdenimi po vsem svetu, ki nam predstavijo dve tisočletji razvoja farmacije, tudi na našem ozemlju. Muzej ima shranjeno zbirko tridesetih farmacevtskih knjig, možnarjev, med katerimi je najstarejši primerek iz 12. stoletja, pa ličnih keramičnih posod za shranjevanje zdravil (alborelov), med katerimi so zlasti ponosni na špansko in italijansko zbirko, lekarne iz 18. in 19. stoletja, zbirko o zgodovini kozmetike in parfumerije, v kateri se skriva tudi ena prvih Chanelovih steklenic, in še bi lahko naštevali. Kakor se za muzej spodobi, je v njem tudi prostor za trgovino, ki je opremljena kot stara lekarna in že zato prava paša za oči. Oskrbimo se lahko z domačimi čaji in naravno kozmetiko, ki jo izdeluje lastnikovo podjetje.

Tukaj boste jedli ob osupljivem razgledu

Gostilna Kunstelj, tik ob starem mestnem jedru, obstaja že od leta 1873, semkaj je rad prihajal tudi Josip Broz Tito, saj je to kraj, ki že od nekdaj slovi po domači in dobri hrani, značilni za gorenjsko regijo. Zdaj je glavna kuharica Maja Buden, ki se tradicije loteva moderno in premišljeno, predvsem pa z vpetostjo v lokalno okolje. Najbolj nas je presenetilo, ko smo pred gostilno zagledali bujen zelenjavni vrt, v katerega iz kuhinje vsake toliko skočijo po sveže sestavine. V tej stari gostilni se prav tako obeduje v duhu preteklosti. Pohištvo je staro in v ospredju je les. V zimskem času se boste pogreli v stari gostilni, v lovski sobi, intimnejši pesniški sobi, posvečeni Francetu Prešernu, ali svetli Tonetovi sobi in se odpravili na vinsko degustacijo v klet. V tem letnem času zagotovo ne boste mogli umakniti pogleda od Kunstljevega letnega vrta pod kostanji z neskončnim pogledom na dolino Save, daleč stran pa še Julijske Alpe in Triglav. Za obisk si morate vzeti čas, saj je zunaj tako lepo, da si vsak grižljaj zasluži veliko užitka. Škoda bi bilo hiteti, zato se semkaj odpravite na dolgo kosilo ali romantično večerjo. In kaj smo jedli, medtem ko smo zrli v prelepo daljavo? Najprej so nam prinesli desko z domačimi mesninami, dimljeno postrvjo, skutnim namazom in odličnim kruhom, nato pa odlično ajdovo kašo s sezonsko zelenjavo in popolno pečen file odojka na ovseni rižoti s špinačnim pirejem in zelenjavo.

Preberite tudi: Pet naj okusov Dolenjske

Fotografije: Sonja Ravbar

Mateja Delakorda
Mateja Delakorda

Kuhanje, to so moji trenutki! Zvok sekljanja, cvrčanje olja, vonjave iz pečice, na mizi pa cvetlice.

Objava še nima komentarja.

Comments are closed