Na Gorenjskem nastajajo U’krhki

Verjamemo, da ste v zadnjih tednih slišali veliko zgodb o tem, kako so Slovenci dobrega srca pomagali ukrajinskim družinam. Tisti, ki so tako čutili, so jim brezplačno ponudili streho nad glavo, drugi so pripravili dobrodelne koncerte, dražbe in podobno. Mi pa danes prinašamo toplo ukrajinsko-slovensko zgodbo, ki je tesno povezana s kulinariko in nastaja na Gorenjskem.

Nekaj prijateljic in znank, ki živijo v gorenjski metropoli in njeni bližini, je v Nežkini hiši, ki stoji tik ob Gostilni Krištof in jo je družina Bolka odstopila za ukrajinsko-slovenska srečanja, že pripravilo prva kulinarična druženja. »Gorenjke smo se vprašale, kako bi se lahko povezale z begunkami, in nastala je skupina U’krhki. Ime nas spomin­ja na kruh, na dom, na krhkost ljudi, še posebno tistih, ki so morali zapustiti svoj dom in oditi na varno,« so o ideji, ki jo drži skupaj hrana, zapisale prostovoljke iz Kranja in okolice. Kot so dodale, je načrt preprost: »Domačinke in Ukrajinke, ki so zatočišče pred vojno našle v naših krajih, se bodo skupaj z ljubitelji in ljubiteljicami kuhanja družile ob hrani, spotoma pa bo možnost tudi za učenje nekaj slovenskih besed.«

Takole so nastali vareniki, ukrajinska specialiteta.

Topla, koristna in poučna srečanja

Tako je druženja opisala ena od ukrajinskih mamic, ki so se že priključile skupinici: »Na srečanje sem prišla s sestro in tremi otroki – vsi smo pred kratkim iz okolice Kijeva prišli v Slovenijo. Najprej sem mislila, da bomo tu samo Ukrajinci, ki smo se znašli v tuji državi, kjer ne poznamo jezika in nimamo ne prijateljev ne znancev. Povabilo se mi je zdelo dobra priložnost, da se ljudje s podobno usodo spoznamo.«

In nadaljuje: »Potem pa smo tu srečali še domačinke, ki z velikim veseljem z nami delijo, kar znajo, in nam tudi pomagajo. Ta srečanja so topla, koristna in poučna. Lahko si izmenjujemo različne izkušnje in se spoznavamo, hkrati pa se tu pogovarjamo z našimi Ukrajinkami. Znašli smo se v težkem položaju, zato je toliko bolj pomembno, da si pomagamo. V Nežkini hiši so nas domačinke lepo sprejele in nam dale vedeti, da smo tu dobrodošli, saj smo pri vas na obisku. Slovenke, ki smo jih doslej spoznale, so se nas dotaknile s svojo odprtostjo, iskrenostjo, prijaznostjo in razumevanjem.«

Tako so v Nežkini hiši na uvodnih srečanjih skuhale boršč, spekle pampuške, to so s česnom premazane žemljice, ki jih v Ukrajini tradicionalno jedo zraven boršča, naredile pelmene, z mesnim nadevom polnjene testenine, in se naučile prvih besed, kajpada povezanih s – kulinariko.

Med kuhanjem boršča.

Ob boršču se spomnim na mamo …

Začele so se odpirati tudi nove možnosti za pomoč družinam iz Ukrajine, povezane z druženjem ob kuhalnici. Tako sta zakonca Sedej, ki zadnjih osem let vodita Dom na Joštu, ta pa velja za priljubljeno pohodniško postojanko Kranjčanov, že ponudila, da po receptu Ukrajink iz skupine U’krhki skuhajo boršč. Pravzaprav: dobrodelni boršč, saj bodo zbrani denar namenili ukrajinskim družinam, ki živijo v Sloveniji in potrebujejo pomoč.

Za pokušino objavljamo tri recepte. Zapisale so jih Ukrajinke, ki so zatočišče našle na Gorenjskem. Vse tri jedi jih spominjajo na domače kraje. Ali kot je vez med hrano in domovino opisala ena od Ukrajink, ki smo jih spoznali v zadnjih tednih: »Ko sem bila majhna, maminega boršča nisem ravno oboževala. Pozneje o njem nisem niti razmišljala niti ga nisem kuhala. A ko ga skuham zdaj in pokusim, se takoj spomnim na mamo, na domovino. Dom. Družino.«

U’krhkom lahko sledite na Facebooku in Instagramu.

Tako boršč pripravi Maša, ki je bila do nedavnega doma v Odesi, zdaj pa z majhnima otrokoma živi na Gorenjskem. Kuhamo za 6–8 ljudi.

  • 500 g svinjskega mesa
  • 300 g krompirja
  • po 1 večji korenček, rdeča paprika, velika rdeča pesa in čebula
  • 250 g svežega zelja
  • pločevinka paradižnika v lastnem soku (ali 3–4 sveži paradižniki)
  • 3–4 stroki česna
  • zravnana žličke mlete kumine
  • 2 žlici olja
  • žlička limonovega soka
  • začimbe (lovorov list, mleta sladka paprika, koper ali peteršilj)
  • sol

Za kuhanje mesa pripravimo še

  • po 1 čebulo in korenček
  • malo popra

Ne pozabimo na

  • kislo smetano (ko postrežemo)

Priprava

1. Meso položimo v krop in kuhamo pet minut. Nato odlijemo tekočino, dodamo dobre 3 litre sveže vode, olupljeno in prepolovljeno čebulo, korenček in malo popra ter pustimo rahlo vreti na srednje močnem ognju toliko časa, da je meso kuhano.

2. Pripravimo zelenjavo: krompir narežemo na srednje kocke, čebulo olupimo in narežemo na drobno. Rdečo peso in korenje naribamo (vendar ne pomešamo obojega). Zelje naribamo na grobo. Papriko narežemo na tanke trakove. Česen stremo oziroma nasekljamo na drobno.

3. Kuhano meso narežemo na kocke, čebulo in korenček odstranimo, vodo prihranimo.

4. V lonec vlijemo približno 3 litre vode, v kateri se je kuhalo meso, in pristavimo na štedilnik. Takoj ko zavre, vanjo stresemo krompir in zmanjšamo ogenj, da rahlo vre.

5. V ponvi na žlici olja do zlato rjave barve prepražimo nasekljano čebulo. K prepraženi čebuli dodamo korenček in papriko, malo pražimo in vse skupaj dodamo h krompirju.

6. Zatem v ponvi segrejemo še drugo žlico olja in na njem med mešanjem 2 do 3 minute pražimo naribano rdečo peso, nato dodamo še paradižnik, limonov sok in kumino. Na zmernem ognju kuhamo kakih pet minut, nato vsujemo v lonec.

7. V boršč primešamo še kockice kuhane svinjine, na grobo naribano zelje, strt česen, sol in začimbe. Takoj ko zavre, kuhamo največ 5 minut, da se zelje ne razkuha in ostane hrustljavo.

8. Zdaj odstavimo z ognja in pustimo, da se boršč nekoliko ohladi. Po pol ure odstranimo lovorov list – če tega ne storimo, bo pogrenil našo jed.

9. Ko postrežemo, zraven postavimo skodelico kisle smetane, da si z njo po okusu dopolnimo krožnik boršča.

Namig: Če pripravljamo veganski boršč, seveda preskočimo kuhanje mesa. Čisto na koncu namesto tega vmešamo 400 g kuhanega fižola.
Pripravite še ukrajinske varenike in piščanca po kijevsko.

Fotografije: Marko Feist, Dejan Javornik

Špela Ankele

Novinarka in Kranjčanka. Obožujem gorenjske hribe in pisateljico Isabel Allende. Podnevi pišem, fotografiram in kuham, zvečer berem (kuharske) knjige.

Objava še nima komentarja.

Comments are closed