En dan v mestu: Kranjska Gora z okolico

Katja Mikoš že deset let deli zgodbe o družinskih potovanjih z džipom, kampiranju, vikend izletih, kje se kaj dobrega poje ter številne druge informacije, za katerimi stikamo, ko se kam odpravljamo, pa hočemo priporočila iz prve roke. Popotniška publicistika je njena druga kariera – dolgo je živela v Nemčiji, kot krajinska arhitektka, potem pa se je življenje obrnilo tako, da se je vrnila v Slovenijo, natančneje v Rateče, kjer je z ljubeznijo obnovila in v reko turizma spustila lepo obnovljeno domačijo.
Predstavljamo si, da je bilo nekako takole: Katja Mikoš je pritisnila še zadnjo piko v zadnji stavek tega prispevka, nato pa se je s svojo mlado družino napokala v starega črnega džipa, predelanega tako, da se v njem lahko živi, in so se odpeljali na dolgo potovanje v Turčijo. Prav v duhu imena njenega bloga, Places and Notes. Kraji in zapiski, potovanje in pisanje. Domov so se vrnili skupaj z mrazom – ampak marsikdo bi rekel, da so še kar naprej na dopustu. Živijo namreč v tistem koncu Slovenije, kamor radi odhajamo na počitnice, marsikdo bo kak prost dan med prazniki izkoristil prav tam. Kam bi nas torej izkušena popotnica napotila – doma.

Katerega dogajanja med decembrskimi prazniki v vašem kraju se najbolj veselite?
December je v naših koncih pomemben mesec. Takrat so strmine ponavadi že pobeljene s snegom in k nam po jesenskem zatišju spet prihaja vedno več dnevnih obiskovalcev in turistov iz tujine. Skupaj s prazničnim vzdušjem se začne tudi sezona zimskih športnih aktivnosti, že konec novembra pa v središču Kranjske Gore, na trgu pred cerkvijo, oživi Alpska vasica. Tu najdemo pravljične lesene hiške, kjer čakajo kulinarične dobrote ter ponudba izdelkov domače obrti, in vsako leto znova se veselimo druženja ob odprtem ognju s skodelico kuhanega vina. Na trgu so organizirane tudi številne glasbene in kulturne prireditve, delavnice za otroke in še kaj, najlepše pa je, da se vse to dogajanje s praznično okrasitvijo in razsvetljavo pri nas ne konča v začetku januarja, temveč šele konec marca, ko organizatorji Alpsko vasico pospravijo.

Katera lokalna posebnost, ki se nanaša na praznični december, bi po vašem mnenju lahko prestopila lokalne okvire in bi se jo dalo razviti v dobro in kakovostno zgodbo?
V naših krajih je močna tradicija parkeljnov, temačnih spremljevalcev in pomočnikov sv. Miklavža, ki s svojimi kostumi in maskami po vaseh strašijo predvsem otroke. Vsako leto se jih konec novembra v Podkorenu v sklopu prireditve Ognjeni spektakel zbere vedno več in s svojim sprevodom za obiskovalce priredijo prav posebno strašljivo predstavo, dogodek pa je pomemben predvsem zaradi ohranjanja dediščine in nadaljevanja izdelave mask. S tem vedno bolj priljubljenim dogodkom postaja tradicija prepoznavna tako v lokalnem kot mednarodnem prostoru, a gotovo bi se zgodbo dalo še dodatno razviti.

Kulturna in umetnostna znamenitost, ki je po krivici izpuščena z uhojenih poti turistov, morda celo domačinov?
Kajžnkova hiša, etnografski objekt z edinstvenim muzejem pobega in stalno razstavo etnološke dediščine Rateč, bi si vsekakor zaslužila malce več pozornosti in prepoznavnosti. Muzej je v Ratečah, v lepo obnovljeni stari hiši s sončno uro in zanimivo fresko, ki predstavlja krasen primer ljudske arhitekture. Tu so med drugim na ogled rateške noše, rekonstruirana tipična črna kuhinja in shramba. Kajžnkova hiša ponuja tudi prav posebno doživetje, saj se obiskovalci z bogato kulinarično in oblačilno dediščino kraja ter znamenitimi Rateškimi rokopisi spoznajo na zabaven način, v edinstvenem igrificiranem doživetju, v katerem za igro uporabljajo muzejske eksponate in rekvizite.

Kam iti na dobro, ne preveč pretenciozno, a iskreno kosilce?
Ena naših najbolj priljubljenih restavracij je Brunarica Kosobrin, kjer v avtentičnem ambientu postrežejo z okusnimi tradicionalnimi slovenskimi jedmi na žlico, mesnimi specialitetami, žganci, štruklji, narezki in še čim. Poleg slastnih dobrot prepriča tudi izvrstna lokacija ob kolesarski stezi ob vznožju smučišča Brsnina med Kranjsko Goro in Podkorenom, kjer je mogoče tudi parkirati. Poleti je brunarica še posebno dobra izbira za družine, saj so za najmlajše postavljena tudi igrala, nedaleč stran pa za leseno ogrado domujejo številne koze, medtem ko v zimski sezoni zaradi smučišča v njej večkrat pripravijo tudi različne dogodke.

Katera je tista kavarna, v kateri so domačini najpogosteje zasedite?
Kasabrin bar je v središču Kranjske Gore, čisto na začetku območja za pešce, in ni priljubljen le med obiskovalci od drugod, temveč tudi med domačini. Tu goste poleg različnih toplih in hladnih napitkov čakajo še odlični narezki in prigrizki, zunanja terasa pa je idealna lokacija za opazovanje mimoidočih in martinčkanje na toplem soncu, tako poleti kot pozimi. Še posebno v popoldanskih in večernih urah pa radi zaidemo tudi v pub Vopa, prav tako v Kranjski Gori.

Katero decembrsko dobroto (lahko tudi tekočo), ki je doma v vašem koncu, bi ponudili prijateljem na obisku pri vas?
V zimskem času imamo radi predvsem različne tople jedi na žlico, ki nas pogrejejo v mrzlih dneh. Težko izberem kakšno tipično decembrsko dobroto, saj so omenjene jedi pravzaprav priljubljene v vseh letnih časih. Kadar dobimo obiske, domače ali iz tujine, jih največkrat peljemo na okusno joto s kranjsko klobaso, za prilogo izberemo še ajdove žgance, za sladico pa naročimo domače skutne štruklje z drobtinami oziroma kos praznične potice. Decembra si poleg kosila oziroma večerje privoščimo še skodelico vročega kuhanega vina.
