Turisti in hrana: to so novosti v prestolnici
Vsaj del. Oblikovali so krajše programe, ki turista vodijo po atraktivnih točkah: popestrili so že obstoječi kulinarični ogled tržnice, ponudili meni na Odprti kuhni, ki je vnaprej sestavljen kot vsebinska celota – in tudi miza čaka –, za najresnejše ljubitelje pa še obisk zaledja: poldnevni izlet v Šentjošt nad Horjulom, z obiskom sirarske kmetije in restavracije z Michelinovo zvezdico.
Raziskovanje življenja v Ljubljanski kotlini
Organizirajmo torej v pregledno celoto srž teh idej. Prvi vidik je vsekakor tole: priložnost, da se kakega turista, s katerimi je prestolnica poplavljena, navduši tudi za to, da se razgleda vsaj po Ljubljanski kotlini in vidi bolj vsakdanjo, realnejšo sliko utripa tega dela Slovenije, je vsekakor dobrodošla.
Kulinarični izlet v Šentjošt nad Horjulom je za ta namen idealna izbira – in bi zlahka pritegnil tudi kakšnega Slovenca. V samosvoji, vitalni in slikoviti vasi, položeni na obrobje Polhograjskih dolomitov, najdemo dva naslova, ki sta zanimiva za ljubitelje gastronomije. Prvi je restavracija Grič, ki jo je kuhar Luka Košir pripeljal do Michelinove zvezdice, potem ko se je njena zgodovina pravzaprav začela v obliki bifeja, v katerem so se shajali lokalni ljubitelji rekreacije. Na sosednjem hribu pa je kmetija Orešnikovih, kjer redijo koze in izdelujejo sir, zelo iskan v slovenskih vrhunskih restavracijah, hkrati pa dostopen tudi navadnim kupcem na eni od tržnic v Ljubljani.
Vas je od Ljubljane oddaljena približno pol ure vožnje – obiskovalci programa, imenovanega Gurmansko doživetje v zelenem zaledju Ljubljane: s kmetije v restavracijo z Michelinovo zvezdico, se bodo lahko vključili v organizirani prevoz –, ponuja pa popolno nasprotje mestni gneči in vrvenju. V času našega obiska se je po dvoriščih zabavalo nekaj otrok, koze so se mirno pasle na sončnem pobočju, veter je šumel po bogato cvetočih senožetih. Vse o tem, kako se te zeli čutijo v kozjem mleku, pa bo z veseljem in zelo strokovno razložila Irena Orešnik: ob kozarčku medenega žganja ter pokušini sirov in njihovega znamenitega sirčkovega kolača s pehtranom. Šele potem se gre v restavracijo ...
Iz prve roke
Na Turizmu Ljubljana imajo podatek, da približno 15 odstotkov turistov Ljubljano obišče predvsem zaradi hrane. Za vse, ki so globlje posvečeni tej temi, je navadno priložnost, da poklepetajo z nekom, ki jim o tem pripoveduje iz lastnih izkušenj, dela in življenja, skoraj enako vredna kot hrana sama – pa če gre za branjevko z najboljšim mladim korenjem ali chefa, za katerega lahko trdimo, da deluje na povsem svoj način. S svežimi in lokalnimi sestavinami se baha vsak, ni pa vsak tak, da si jih zna z motiko tudi sam pridelati, kot to počne Luka Košir, kaj nabrati v gozdu, zoriti meso – in si gostilno bolj ali manj z lastnimi rokami celo postaviti.
Popolnoma brez pretiravanja: če ima kdo med slovenskimi gostinci svoj lastni ekosistem, ga ima Košir. Dolgo je dodajal koščke v zgodbo in obiskovalci, ki bodo stali pred Gričem in gledali v dolino pod restavracijo, na vrtove in majhen bazen, kjer se igrajo vsi otroci iz Koširjeve družine pod nadzorom babice, bodo lahko dobili mnoga pojasnila: zakaj cvetlic ne sadijo skupaj z zelenjavo? Kaj je gozdni vrt in v čem se razlikuje od navadnega? Kje leži kmetija, od koder prihaja meso? Kakšni pogoji so potrebni, da v zorilnici, ki je hkrati vinska klet, pod restavracijo, lahko zorijo velike ribe? Kdo jih ujame? Zakaj so stene obložene s ploščicami iz himalajske soli ...
Od kod pridejo sestavine
Dobimo se na plac' ni nov program, je pa obogaten in prenovljen, pravijo na Turizmu Ljubljana: »Na izjemnem kulinaričnem potepu po osrednji ljubljanski tržnici se obiskovalci ustavijo na pokušnjah na kar sedmih kulinaričnih postajah, začenši s kozarcem penine enega najboljših slovenskih vinarjev. Nato obiščejo nekatere od najbolj priljubljenih ponudnikov na tržnici in pokusijo nekaj najbolj značilnih slovenskih dobrot, od jabolčnih krhljev, sira s kmetije Pustotnik, svežega mleka iz mlekomata, različnih vrst medu do tipičnih prekmurskih jedi. Vodnik jim ob tem razkrije številne zanimive zgodbe iz zakulisja tržnice, zaradi katerih je ta nepogrešljiv del identitete in ponos Ljubljane.«
Tržnice so za ljubitelje hrane obvezna postojanka v vsakem mestu, ki ga obiščejo. Je pa kuratorstvo tu zares dobrodošlo, kajti ni nujno, da bo vsak turist na tržnici – tudi če je majhna kot ljubljanska – sam od sebe našel točno tisto branjevko, ki lahko pove cel roman o tej slikoviti in skoraj etnološki obrti. Srž obiska namreč ni v nakupih: je v življenjskem slogu, v drobnih pomenkih z znanimi obrazi, je v zgubanih rokah, ki so zjutraj izkopale mladi krompir, v tem, da ljudje, ki živijo sredi mesta, tam srečajo menjavanje letnih časov, tam srečajo tudi hrano, ki pride z vseh koncev Slovenije.
Zgoščeno, pregledno
In še ena novost, ko govorimo o hrani z različnih koncev Slovenije: Odprta kuhna na pladnju. Gre za degustacijske menije Gourmet Ljubljana, ki bodo na voljo na petkovi kulinarični tržnici: »Sestavljajo jih najboljše domače dobrote, s katerimi se poklonimo ponudnikom, ki slovensko kulinarično tradicijo ohranjajo s pripravo jedi iz lokalnih sestavin z domačih vrtov, lokalnih kmetij in tržnic. Obiskovalci lahko izbirajo med meniji Urbana Ljubljana, Okusna Slovenija, Vegetarijanska Slovenija in menijem za najmlajše z največjimi hiti Odprte kuhne, ki so še posebno priljubljeni med otroki,« pravijo na Turizmu Ljubljana. Velika prednost: na tržnici, kjer utegne biti ob lepih petkih velika gneča, bo čakala pripravljena miza, pa nekdo od organizatorjev, ki bo razložil, kaj jedo – in zakaj tak izbor. Primer jedilnika Okusna Slovenija: za predjed pršut, topla predjed testenine s tartufi, glavna jed bodo svinjska rebra s slovenskim medom, žajbljem – in praženim krompirjem, za sladico pa Jezerškov šmorn.
Zamisli sploh niso slabe in razumejo želje in težave turistov, ki jih zanima hrana: navadno nimajo dovolj časa, da bi sami poiskali vse, kar je najboljšega in najbolj značilnega, nekaj, kar predstavlja resnični okus dežele. Včasih pa so tudi malo prenajedeni in je prezahtevno, da bi vsak dan jedli »na polno« vse, kar se dobi – izkušnjo bi pa vseeno radi imeli. In tu bo prišel prav skrajšani degustacijski meni, kot ga bodo dobili v restavraciji Grič in ki dejansko v manj zahtevnem scenosledu prikaže vse, kar tu znajo skuhati.
Priporočamo še: Najbolj priljubljene jedi, ki jih letos ponujajo v gorskih kočah
