Unicum 2026: pet čudovitih kosov keramike za kuhinjo, ki so hkrati uporabni in umetniški
Začel se je 6. mednarodni trienale keramike Unicum, ki letos prvič vključuje tudi področje oblikovalske in uporabne keramike. V koprodukciji z Narodnim muzejem Slovenije je ta del umeščen v Center Rog, kjer ima vse niti v rokah Anja Radović, vodja projektov, kuratorka in tudi mentorica v keramičnem labu. Razstava, ki nosi pomenljivo ime Brezmejna uporaba, bo na ogled do 5. septembra.
V razstavnem prostoru so predstavljena dela, ki »na novo premišljujejo razmerje med obliko, funkcijo in materialom – od namizne in gospodinjske keramike do svetil, interiernih elementov in hibridnih objektov,« pravijo v Centru Rog, Anja Radović pa je za nas izbrala pet ustvarjalcev in njihovih izdelkov, ki bi v naše kuhinje poleg uporabnosti prinesli tudi vsebino in zgodbo: »Oblikovanje keramike je lahko malce mejna disciplina, saj so nekatera dela – čeprav se ustvarjalci identificirajo kot oblikovalci – lahko zelo umetniška. Keramiki smo vedno pripisovali uporabnost, hkrati se je morala uveljaviti tudi kot material v umetnosti, danes pa je iz nje nastal hibrid.«
Krožniki, uporabni na obeh straneh
Iga Staszcak in Antonia Wolska (ZBIÓR studio) ustvarjata iz starih industrijskih kosov. Delujeta v Vroclavu na Poljskem, kjer je bila tradicija tovrstnega oblikovanja zelo močna. V teh krajih so namreč najdišča kaolina in drugih materialov.
»Kot drugod po Evropi ta industrija zamira in tovarne se zapirajo, a sta Iga in Antonia to izkoristili in iz opuščene steklarske ter keramične proizvodnje dobili odlične kalupe, pa tudi že končane izdelke. Kozarčki so sestavljeni iz nekaterih zapuščenih tovarniških kosov. Stare predmete, tudi denimo zelo tradicionalne čajnike, združita v nove oblike, pri čemer se igrata tako z barvo kot potiski,« razstavljeni servis opiše Anja Radović. Avtorici sta servisu dodali tudi svoje krožnike, ki sta jih izdelali tako, da so uporabni na obeh straneh.
Črna peka
Jakub Ciemachowski in Piotr Kołakowski (Huba Studio) sta dvojec, ki premišljeno deluje in ustvarja izključno z materiali iz dela Poljske, od koder prihajata, pripoveduje Radovićeva: »To je trend, ki je trenutno zelo razširjen v keramiki. Pripravljata tudi lastne glazure, saj živita v ledeniški pokrajini, kjer je potrebnega materiala na pretek.«
V časih množične porabe in proizvodnje je pomirjujoče slišati, da avtorja žgeta izdelke v zelo majhni pečici na drva, zaradi česar lahko postopek traja tudi tri dni. Predmete, kot so šatuljice, obredne čajne posode, vaze in stekleničke, bi lahko pripisali japonskemu slogu, v njihovi obliki pa poudarjata geologijo.
Kot pove kuratorka, pogosto uporabljata črno peko, to je redukcijsko žganje, ki je še danes prisotno tudi pri nas v Prekmurju. Gre za žganje na drva, pri čemer ogenj črpa kisik iz okolja v peči in iz kamenine. Zaradi tega kot nekakšni vzorci ter temnejši odtenki na stenah posodja ostanejo razne soli in oksidi. Spodbujata upočasnjenost ter premislek pri izbiri izdelkov v smeri, kaj resnično potrebujemo in česa ne.
Maslo v dragulju
Kristina Pucko je slovenska ustvarjalka, ki živi in dela v Švici. Študirala je sociologijo in filozofijo, iz katere je tudi doktorirala, a se je pozneje udeležila izobraževanja v Veržeju s tradicionalnimi lončarji in tam našla ljubezen do izdelovanja gline na vretenu.
Posebnost njenega razstavljenega seta za zajtrk je v izdelavi na vretenu, čemur sledi ročno izrezovanje tekstur. Draguljček v njem je posoda za maslo, v katero natočimo vodo, da maslo ostane dlje časa sveže, tudi ko ga nimamo pospravljenega v hladilniku. Set vključuje še poseben oval za ostrige. Izdelki Kristine Pucko so izjemno natančni in ni dvoma, da izjemno obvlada vreteno. V Švici sodeluje z velikimi restavracijami in se ustvarjanja loteva v sodelovanju s pomembnimi kuharji.
Preprosti trenutki za mizo, a povzdignjeni
Anamarija Ludvik in Luka Kravanja (FOH Studio) predstavljata set, ki je nastal v dialogu z berlinskim urbanim razvojnim projektom Flussbad – ki je nekakšen prostor sprostitve in promocije upočasnjenega bivanja. Kot je povedala kuratorka Anja Radović, predmeti niso le funkcionalni, temveč vabijo k dotiku, premoru in zavestni uporabi. Kolekcija spremlja vsakdanje rituale, od skupnega obroka do pogovora, ter preproste trenutke spreminja v izkušnjo bližine, prisotnosti in povezanosti. Luka in Anamarija keramične kose po meri izdelujeta za mednarodno priznane chefe, restavracije in butične hotele.
Neon sreča lončarsko zeleno
Janža Dolinšek v razstavljeni kompoziciji, kolekciji Flow, združuje dve tehniki – delo na vretenu in ročno oblikovanje. »Vsi krožniki so narejeni z ročnim oblikovanjem, skodelice z vretena pa se lahko z zlaganjem prelevijo v različne kompozicije, denimo svečnike, kot lahko vidimo na razstavi. Značilne so glazure močnih neonskih odtenkov in tradicionalne lončarske zelene barve, ohranja organski značaj in sled dotika.«
Preberite še:
Več iz te teme:
Naročite se na e-novice:
- Mojstrska delavnica: tako vam bo uspel najbolj kremast cheesecake z jagodami (VIDEO)
- Pozabite na vlečeno testo: ta izdelek je postal hit za zavitke in burek
- Tedenski jedilnik: lahka poletna kosila za vsak dan
- Špageti z vongolami: italijanska klasika iz Neaplja
- Mark Laibuta: na mestu legendarne restavracije JB odpira Maro
- Pozabite na zavitek: ta češnjeva pita je hitrejša in še bolj sočna (VIDEO)