V novi Restavraciji JB: podelitev nagrad JRE, kuharski trači in razprava o popolnem ledu

Kdo so nagrajenci?
Letna večerja JRE ima nekaj stalnic. Prva je zapoved za oblačila: črno-bela kombinacija. Druga: utrjuje se prepričanje, da dogodek vsako leto pospremi strašanski naliv. In tretja: prireditev se vedno začne s podelitvijo stanovskih nagrad.
Letos so jih razdelili takole: nagrada za »premikanje mej na področju enogastronomskih festivalov« je šla v roke ekipi Brda in vino. Gostilna Striček je dobila nagrado za ohranjanje slovenske tradicionalne kulinarike, Ksenija in Martin Mahorčič pa za krepitev lokalne gastronomije in turistične ponudbe. Spomnimo: predstavili smo že njihov novi butični hotel, plod lastnega dela in idej. Darinka in Zdravko Rakar iz Gostilne Rakar sta dobila priznanje za življenjsko delo in dolgoletni prispevek k slovenskemu gostinstvu.
Kakšna je torej nova JB Restavracija?
Arhitekturno je v ospredju oblika kroga: okrogla je jedilnica, prav tako mize. Osrednji del prostora je vinska vitrina, zasnovana kot sobica. Na stenah smo videli nekatere slike, ki jih je družina prenesla v Volčji Potok iz svoje nekdanje restavracije na Miklošičevi v Ljubljani. Po prvem obisku še priporočilo: v tem prostoru bo treba glasnost glasbe uravnavati z veliko konzervativnosti.
A kar to restavracijo v resnici loči od drugih, je pogled ven: s terase je razgled na umetno jezerce, za njim pa na mehko valovite gričke igrišča za golf. Opazovalec je presenečen, koliko lahko človek ukroti naravo: tu se zdi, da ni niti ene bilke, ki ne bi bila pristrižena na mero.
Restavracija ni namenjena samo igralcem golfa. Za zdaj imajo tako ali tako samo bistrojsko ponudbo, kar pomeni, da vsak lahko pride nenapovedan – lažje pa delajo, če boste poklicali. Izvedeli smo, da jedci v prvih dneh najbolj pohvalijo njihovo solato s frittom mistom, Janez Bratovž pa je omenil tudi štruklje z luštrekom s kremno solato iz kumar in zelene.

Kaj pomeni tablica z napisom JRE pred vrati?
Podnaslov letošnjega druženja je bil Za mizo s chefi. Torej: šlo je za sedečo večerjo, ki so jo, po en hod, pripravili novi člani združenja: Filip Matjaž iz Coba, Andrej Smogavc iz Spargusa pri kartuziji Pleterje, David Žefran iz Milke in seveda gostitelj, Tomaž Bratovž.
V čem je bila »fora«? V raznolikih omizjih. Pri vsaki mizi je bil vsaj en chef, drugi gostje pa so prihajali z različnih področij, kar je ustvarjalo čisto drugačne pogovore, kot smo jih na takih prireditvah vajeni. Tudi take, ki nikoli ne vzniknejo, če so v družbi vsi iz istega poklica. Pri naši mizi se je na primer razvil pogovor, kako naj si gostje sploh interpretirajo tablico z napisom JRE, ki visi pri vhodu restavracij članic. Je to nagrada, kot Michelin?
Ne, to ni nagrada, to je samo znak, da restavracija spada v zvezo, ki združuje več kot 400 restavracij stare celine, Avstralije, Čila in Peruja. Gre za skupnost, v katero se ne vstopi po oceni kakega inšpektorja, ampak le po priporočilu stanovskega kolega. Ob vstopu naj kuhar ne bi bil starejši kot 42 let, voditi mora svojo restavracijo in gojiti avtorsko kuhinjo.

Razvneti od vode
Pa še malo tračev. Naše omizje se je najbolj razvnelo zaradi – vode. Takole je bilo: ob res krasnem desertu, ki ga je postregel Žefran, so na mize prinesli tudi koktajl in skoraj vsi gostje so začeli iz kozarca dvigati velike ledene krogle in si jih ogledovati.
In tu smo razšli: stran Odprte kuhinje je trdila, da so ledene krogle brezhibne zaradi posebne vode, ki teče iz izvirov v Kamniških Alpah in ima drugačno sestavo, Marko Pavčnik iz Pavusa pa, da je tehnološko prečiščena in na poseben način zamrznjena. Nobeden ni hotel odnehati, zašli smo v pat položaj in zato smo dali privesti k mizi zastopnika podjetja, ki led izdeluje. Žal je imel Pavčnik prav, mi pa ne. Vodo prečistijo s postopkom reverzne osmoze in zamrznejo po posebnem postopku, ki iz nje izrine vse morebitne mehurčke, ki bi skazili kristalni videz.
Pavčnik je še dodal, da so nekatere vode tako močnega okusa, da so skoraj neuporabne za finejše jedi – nakar smo se vsi naenkrat spogledali in ugotovili, da bi bil to odličen eksperiment. Mogoče Pavčnik prav zdaj kupuje bočnik in dve vrsti korenja, kajti namenili smo se pri njem skuhati dve goveji juhi: eno z osmotsko izčiščeno in drugo z navadno vodo. Vas seznanimo z rezultatom.

Za konec ... in začetek
Čisto na koncu so podelili še eno, bolj neuradno nagrado: očitno je Nejc Farčnik z Griča na nedavnem mednarodnem kongresu JRE v Nemčiji blestel s plesno točko – pa so mu v Arboretumu dali plaketo še za to. Človek številnih talentov, ni kaj: če ste opazili naše online poročilo o potovanju ekipe te restavracije na Japonsko, vas je zagotovo navdušil s prepevanjem karaok (Johnny Cash: Ring of Fire).
Ker pa je bil ravno tam, smo Farčnika izprašali, kaj je zdaj z odprtjem lokala Mica by Grič v Aleji, ki smo ga – tudi mi – bombastično napovedovali za prve dni maja. Potem ko je naštel, katerih kuhinjskih pripomočkov niso pravočasno dobili, zaradi česar se je zapletlo pri kuhanju obare in boranije, je napovedal, da se, vsaj na mehak način, restavracija odpira v novem tednu, torej nekje od 18. maja naprej.

Kdo so nagrajenci?
Letna večerja JRE ima nekaj stalnic. Prva je zapoved za oblačila: črno-bela kombinacija. Druga: utrjuje se prepričanje, da dogodek vsako leto pospremi strašanski naliv. In tretja: prireditev se vedno začne s podelitvijo stanovskih nagrad.
Letos so jih razdelili takole: nagrada za »premikanje mej na področju enogastronomskih festivalov« je šla v roke ekipi Brda in vino. Gostilna Striček je dobila nagrado za ohranjanje slovenske tradicionalne kulinarike, Ksenija in Martin Mahorčič pa za krepitev lokalne gastronomije in turistične ponudbe. Spomnimo: predstavili smo že njihov novi butični hotel, plod lastnega dela in idej. Darinka in Zdravko Rakar iz Gostilne Rakar sta dobila priznanje za življenjsko delo in dolgoletni prispevek k slovenskemu gostinstvu.