Slovenska penina, kakršne na svetu še ni

Izraz, da je nekaj zagledalo luč sveta, ima čisto drugačen pomen ob penini Untouched by Light, ki so jo pred dnevi predstavili v največji slovenski peničarski hiši Radgonske gorice.

Od trganja grozdja naprej je celoten proces vinifikacije penine Untouched by Light potekal v popolni temi, do zdaj ni tega na ta način opravil nihče na svetu. Da: kupiti so morali taka očala za nočno gledanje, kot jih v filmih nosijo vojaški specialci.

Svetloba in vino

Za navadnega ljubitelja penine sicer to ni kakšna posebna težava, če pa si peničar, je zanimivo in izzivalno: znanstveno večkrat preiskano dejstvo je, da sončna in celo umetna svetloba slabo vplivata na kakovost predvsem belih vin, še posebno penečih.

Kakor pojasni enologinja Radgonskih goric, ki je skrbela za novo penino Untouched by Light, Klavdija Toplovec Špur: težava se pojavi, kadar aminokislina riboflavin ali vitamin B2, ki ga bela vina zaradi delovanja kvasovk vsebujejo v pomembnih količinah, zaradi svetlobe reagira z metio­ninom, kar sproža nastanek žveplovih spojin. Te pa pomenijo arome po kuhani kolerabi, nekateri omenjajo tudi vonj mokrega psa.

Priporočilo: pijte jo v temi

Ta težava v peničarstvu ni neznana in se v strokovni literaturi najde pod imenom »goût de lumiere«. Pred svetlobo se sicer vino varuje z zelenimi steklenicami, kleti pa so, kakor to vidi laik, slabo osvetljene, z varčnimi oranžnimi žarnicami. Radgonske gorice so zdaj to vprašanje pripeljale do skrajnosti in na police poslale prvih 2000 steklenic penine, pri kateri je cel proces potekal v popolni temi.

Penino so predstavili pred nekaj dnevi, prireditev so prek zooma spremljali številni novinarji in predstavniki trgovcev. Še pomemben podatek: je v črnih steklenicah, zavita v črno folijo, in priporočajo tudi, da se pije v temi. Tako se nekako sklene krog, ki se začne s trganjem, tudi to so opravili v temi in s specialnimi očali. Kar je sicer popolnoma nepotrebno, kajti svetloba v tem delu procesa ne igra nobene vloge, je pa slikovit dramski vložek in predvsem je s tem zagotovljeno, da je grozdje potrgano ob nižjih nočnih temperaturah, kar pa je pomembno.

Letnik 2016

Prav tako so bili vsi postopki vinifikacije opravljeni v temi. Vino zori dve do tri leta in je seveda pridelano po klasični metodi. Klavdija Topolovec Špur prizna, da je bil izziv, kajti pri letniku 2016 so prvič delali na ta način, z očali je malce nerodno, in smeje se vprašanju, ali jo je bilo strah tavati po kleteh, kjer so nekoč spravljali led, češ da je v teh prostorih zares domača. Najbolj zapletena sta bila temna polnitev in odstranjevanje usedline, ko pa je bila penina v črni steklenici, je bilo lažje. Za naslednje letnike so tudi našli steklenice, ki niso barvane, ampak iz črnega stekla.

Vino letnika 2016 (v kleteh pa imajo že vse naslednje letnike) je pridelano iz chardonnayja in je blanc de blanc, gre pa za grozdje iz enega vinograda, s parcele, imenovane Ajda. Starejši vinograd je, tipična chardonnayjska lega na območju Janževega Vrha, pove Topolovec Špurova.

Je brut, sladkorjev so namerili 8,9 g/l, alkohola 12 vol.% in kisline 8 g/l. »Izjemno svež, saden in citrusen s pookusom zelenega čaja in mete. Kar najdemo na nosu, se nadaljuje v okusu. Zelo delikatni mehurčki mu dajo kremnost. Je kot odmev, ki balansira med nežnostjo in krepkostjo, ki sta si po navadi v nasprotju, a tukaj v harmoniji,« je penino ocenil Pierre-Yves Bournerias, sommelier z inštituta Oenologique de Champagne.

Priporočamo še: Slovenska vina, ki so presenetila na Decanterju

Fotografija: Domagoj Kunić

Karina Cunder Reščič
Karina Cunder Reščič

Ljubiteljica juh, banketov, lepo pogrnjenih miz, divje hrane, eksperimentiraja z recepti tik preden pridejo gostje in predavanja dvema otrokoma, kako je hrana eden od načinov, s katerimi se tudi lahko izrazi spoštovanje in dostojanstvo.

Objava še nima komentarja.

Comments are closed