Take bodo nove kleti znanih vinarjev

Tik pred poletjem smo se skrili pred vročino in zavili v prijetno hladne vinske kleti.

Ugotovili smo, da so se mnogi slovenski vinarji v zadnjem obdobju odločili za gradnjo novih, sodobnih objektov, ki vključujejo tudi degustacijske prostore, kulinarične kotičke, predelovalne linije za pridobivanje olja iz grozdnih pečk, sobe za goste in celo – laboratorij!

Bjana: upali na garažo, zrasla je klet

V tem trenutku imata Miran in Petra Sirk v lasti najstarejšo in tudi najmlajšo klet v Brdih. Pogled domačinov se je sicer na novi objekt že navadil, kajti za uporabo je bila primerna že lani poleti, priložnostni obiskovalci Brd pa še vedno zaznajo drugačno veduto tam, kjer se pelješ k vasici Biljana, domu ene najuglednejših peničarskih hiš v tem delu Slovenije, Bjane. Uradno so novo klet odprli prav te dni.

Zgodba, kako je rasla, je zabavna in sega tri leta nazaj. Miran Sirk je postajal živčen. Bjanina klet, ki je sicer pod dvorcem Dorišče, v lasti družine Sirk in najstarejšim v Brdih, je pokala po šivih. Niso imeli kam dati toliko vina, kot bi ga lahko prodali, na štirih, petih lokacijah so delali: »Bili smo dobesedno raztrgani. Kaos. Vozikanje brez haska,« pravi Miran Sirk.

Nekega dne je stopil do enega od sosedov in ga vprašal, ali bi mu za deset let oddal svojo opuščeno garažo. Ta pogovor si lahko predstavljamo, izid pa je bil – neverjetno dober. Sosed je Sirku predlagal, naj raje kupi zemljišče ob robu vasice, kar je sprva zavrnil: nihče namreč ni vedel, da je z robidovjem prerasli opuščeni polhektarski vinograd gradbena parcela. Nakup so opravili v 14 dneh, dovoljenja pridobili v pol leta. Klet, ki jo je s sodelavci načrtovala Marjana Žigon (Eleia IC), je zrasla z enako bliskovito naglico in bi jo verjetno odprli že lani, pa so se odločili, da bodo v istem zamahu končali še vinoteko, prvotno predvideno za drugo fazo gradnje.

Prav za vinoteko, ki bo prvih pet let namenjena promociji zgolj Bjaninih penin, Miran Sirk napoveduje, da bo dvignila kakovostno in vsebinsko prečko, ker so se zgledovali po najboljših vzorih iz Šampanje, tako oblikovno, v delu arhitekta Janija Vozlja, kot vsebinsko. Pri vip degustacijah bodo, na primer, ob vsakem kozarcu postregli še prigrizek, ki ga bodo zasnovale najbolj ugledne slovenske restavracije: Hiša Franko, Cubo, As, Subida …

Spremembo sloga pa gre pričakovati tudi pri peninah. Miran Sirk ima zdaj, ko so se kapacitete povečale, dva hektara in pol novih vinogradov, polovico v najemu, zasajeni pa so samo s chardonnayjem in modrim pinotom, rebule ne bodo več sadili in le ohranjali, dokler bo, obstoječi vinograd. Novi kleti sta zakonca Petra in Miran Sirk tako nazdravila z že novo etiketo penine blanc de blancs iz stoodstotnega chardonnayja.

Ščurek: tudi za mehurčke

Bjanina nova klet pa ne bo dolgo najmlajša v Brdih, stroji rohnijo v več vaseh: v Neblem, na primer, je klet Nebo, tu pa je tudi projekt slovenskim ljubiteljem vina zelo dobro znane družine Ščurek, v Plešivem. Prav ta zgodba se lepo povezuje z Bjanino, kajti tudi tu so se izkazali blagodejni učinki dobrega sosedskega sodelovanja, in ne nazadnje, tudi pri Ščurkovih bodo mehurčki v prihodnjih letih igrali naraščajoče pomembno vlogo in so bili verjetno eden glavnih motivov za širitev kleti.

»Podaljšujemo našo staro klet, pri čemer pridobivamo predvsem skladišča in prostor za zorenje penin, pa prostor za bio proizvodnjo, te bo v prihodnjem letu pri nas že približno polovica in mora imeti ločeno linijo,« pravi Stojan Ščurek. »Gradimo tudi novo degustacijsko sobo, trgovino s pisarno, na vrhu objekta pa bodo štiri turistične sobe. Pri zasnovi smo se morali prilagoditi zelo strmemu terenu, kjer prevladuje kamnita opoka, kar smo rešili tako, da bosta dve od štirih nadstropij vkopani v zemljo. To je dobro, kajti pomeni manjše stroške hlajenja. Vse drugo je stvar iskanja najboljših rešitev, prave poti med videzom in funkcionalnostjo,« pravi glava družine in oče petih sinov, ki imajo v tej cvetoči vinski kleti vsak svojo nepogrešljivo vlogo. Arhitekturno zasnovo novega objekta so naredili v ljubljanskem biroju Kombinat, notranja ureditev bo delo arhitektke Tine Rugelj.

Ščurkove smo omenjali že v prejšnji številki: za svojo penino Brut Zero so dobili platinasto medaljo na največjem in najodmevnejšem ocenjevanju vin Decanter. Ljubezen do mehurčkov vsekakor izvira pri Stojanu Ščurku, ki je bil prvič na obisku v Šampanji leta 1996 in se tja skoraj vsako leto vrača, nagrajena penina pa je »delo« sina Tomaža, enologa kleti. Prvo penino so Ščurkovi sicer naredili pred desetimi leti in so jo pivci zelo pohvalili, proizvodnje pa do zdaj niso večali, ravno zaradi prostorov. V oris: letnika 2019, ki je dobil platino, je bilo vsega skupaj 5000 steklenic, zdaj jih je ostalo manj kot 2000.

Stojan Ščurek omeni še eno dobro sosedsko sodelovanje: penine degoržirajo pri Bjani »in sinu je največ skrivnosti dobrih penin povedal prav Miran Sirk. Iskren, pove svoje mnenje.« Zanimivo, tudi pri Ščurkovih napovedujejo blanc de blancs iz stoodstotnega chardonnayja – in smo znova pri prostorih, ki jih še ni. Stojan Ščurek pravi, da bo skladišče za zorenje nared do jeseni, klet pa naj bi bila v celoti končana prihodnje leto. Trenut­no so pa pri drugi plošči.

Vina Gjerkeš: desetletna gradnja gre h koncu

Leta 2011 je družina Gjerkeš na skrajnem severozahodu Goričkega zasadila prvo lopato za novo klet in gradnja gre zdaj počasi h koncu. Takole začne pripovedovati Leon Gjerkeš: »Po očetovi nesreči in prevzemu kmetije leta 2007 je bilo najprej treba sprejeti odločitev, ali sploh vztrajati v vinogradništvu, oba z ženo sva bila namreč zaposlena v drugih poklicih. Odločitev je najprej zahtevala temeljit premislek, v katero smer želimo razvijati naše posestvo in kakšen slog vina želimo ponuditi. Glede slednjega ni bilo dvomov.«

Družina Gjerkeš se je zavedala, da bo odločitev za vin(ar)sko pot za seboj potegnila tudi investicijo v novo klet, sprem­ljevalne prostore in opremo: »Ogledali smo si kar nekaj kleti in idejna zasnova je počasi zorela v moji glavi. Takrat smo se povezali z arhitektoma Jankom Zadravcem in Brankom Čepićem, ki sta lokacijo poznala in sta novi objekt vrhunsko umestila ob staro domačijo iz leta 1925. Tako so počasi začeli nastajati obrisi objekta, ki poleg kleti in spremljevalnih prostorov za predelavo vključuje tudi dva degustacijska prostora in vhodno avlo s prodajnim delom ter sanitarijami za goste.«

Nova stavba meri 1155 kvadratnih metrov, od tega je približno tretjina kleti. »Notranje oblikovanje smo prepustili Željku Buriću in Antoniu Balzarenu iz Fabrike Pula. V zadnjem letu investicijo nadaljujemo in ponudbo širimo s sedmimi dvoposteljnimi sobami, apartmajem in sodobno opremljeno profesionalno kuhinjo. Sobe, ki bodo odprte še to poletje, in kuhinja so dokončane. Kuhinjo bomo odprli, ko najdemo kuharja, ki bo dolgoročno želel z nami pisati novo kulinarično zgodbo,« še pojasni Leon Gjerkeš in doda, da so na novi objekt namestili tudi sončno elektrarno, ki jo lahko sčasoma še razširijo.

Vinska klet Colnar: ob Krki nastaja klet z laboratorijem

Novo klet v okolici Otočca, ki jo gradi Janez Colnar, bodo predvidoma odprli letos jeseni. Zasnovala sta jo dva arhitekturna biroja: Stereo-art in M3si. V njej bodo imeli, pojasni Janez Colnar, prostor za »predelavo in skladiščenje vina, sodoben laboratorij in predelovalno linijo za stiskanje olja iz grozdnih pečk«.

Za trenutek se ustavimo pri laboratoriju: »Povedano točneje – imeli bomo WineScan SO2, s katerim bomo lahko v vinu spremljali prek 40 različnih parametrov. To pomeni, da bomo natančno spremljali postopek fermentacije, zato bo naše vino lahko še boljše, kot je že.«

Takole še pove sogovornik, ki so ga pred kratkim okronali za kralja cvička: »Ključna odločitev za gradnjo kleti je bila prostorska stiska v sedanji kleti, kjer imamo predelavo, skladiščenje in zorenje vina. Predvsem pa je v ospredju želja po lažjem in boljšem delu ter bolj dovršenem staranju vina na primerni temperaturi in vlagi (lesena posoda, zorenje penin).«

Dobrih 2000 kvadratnih metrov veliki objekt Vinske kleti Colnar v vasi Lešnica pri Otočcu bo poleg kleti zajemal tudi degustacijski prostor s prodajalno.

Besedilo: Karina Cunder Reščič in Špela Ankele
Fotografije in vizualizacije Bjana, Ščurek, Colnar in Gjerkeš

Priporočamo še: Tako se v resnici pripravi pravi špricar
Karina Cunder Reščič

Ljubiteljica juh, banketov, lepo pogrnjenih miz, divje hrane, eksperimentiraja z recepti tik preden pridejo gostje in predavanja dvema otrokoma, kako je hrana eden od načinov, s katerimi se tudi lahko izrazi spoštovanje in dostojanstvo.

Objava še nima komentarja.

Comments are closed