To se zgodi, če odpreš steklenico iz leta 1941

In druge zgodbe iz letošnjega Vinskega vodnika …

Vinski vodnik, ki ga pripravljajo v uredništvu spletnega mesta ovinu.si, je sistematičen, reden in obširen pregled vinske pridelave v Sloveniji in zato pravzaprav edini relevanten vpogled v našo vinsko krajino. Letos so ga pripravili sedmič, vključenih je okrog sedemsto vin, med njimi tudi nekatere resnične posebnosti. O tem, kako je, ko je treba pokusiti in opisati take količine vzorcev, razlaga vodja projekta Ovinu, Alenka Sušnik.

Za nas, ki smo kuharska priloga, je ob martinovem obvezno dajanje navodil za peko gosi in račke. Kaj pa je v tem času obvezno pisanje za portal, specializiran za vino? Kaj vaši bralci najbolj klikajo?

Naše bralce v času okrog martinovega razumljivo najbolj zanima, katero vino naj postrežejo h gosi ali rački, ki jo bodo spekli po vaših navodilih. In mi jih z veseljem ustrežemo z nekaj predlogi (smeh).

Vsako leto – tokrat sedmič – pripravite Vinski vodnik, letos je vključenih 700 slovenskih vin vseh slogov in z vseh vinorodnih območij. Kako to sploh deluje? Je prepuščeno vinarjem, da pošiljajo, kar hočejo, jim daste kake namige, navodila?

V vinskem vodniku lahko sodelujejo vsi vinarji, ki se prijavijo do zadnjega datuma degustacij. Te običajno potekajo v naših poslovnih prostorih od junija do konca avgusta. Vinarji sami prek spletnega obrazca sporočijo del podatkov – na primer ime, odstotek alkohola, način pridelave, vinifikacijo, opise vin pa za nas pripravlja Robert Gorjak, ki vsak dan pokusi in opiše okrog trideset vzorcev. Pokušanje poteka ob odprtih etiketah, tako da opisovalec vedno ve, katero vino je v kozarcu. Vinarje smo prosili, naj se omejijo na do šest vin, izbor, katera so to, pa je prepuščen njim in je verjetno odvisen od tega, katero je takrat na voljo v prodaji in kaj se njim zdi pomembno predstaviti širši javnosti.

Zmedlo me je vino iz Ptujske kleti, ki ste ga letos tudi dobili v pokušino. To pa je resnična arhiva – iz leta 1941. Kaj je zgodba tega vina?

V arhivu Ptujske kleti hranijo najstarejša slovenska vina, začenši z zlato trto letnika 1917, ki je najstarejše zabeleženo slovensko vino. Arhiv je konec 19. stoletja ustanovil Josef Ornig, v njem je 150 tisoč steklenic. Med drugo svetovno vojno so se vina ohranila prav zaradi delovanja ta družine, saj so dali del kleti zazidati. Šele po zadnjem bombardiranju Ptuja leta 1945, ko se je del zidu podrl, so odkrili steklenice. Med drugim letnike 1921, 1927 in 1933, nekaj je bilo celo medvojnih, med njimi omenjeni modri pinot letnika 1941.

Alenka Sušnik je vodja projekta Ovinu.si in lastnica diplome WSET3.

Kako bi vaša redakcija pojasnila podatek, da ste v pokušino dobili skoraj dve tretjini belih vin?

Preprosto: v Sloveniji sta dve tretjini vinogradov zasajeni z belimi sortami, tretjina pa z rdečimi.

Ta podatek nas vedno mede: katera slovenska klet stekleniči največ vina in katere sorte pridelamo in najbrž tudi spijemo največ?

Največ vina pride iz Kleti Brda: v pov­preč­ju napolnijo 5,5 milijona steklenic na leto, od tega približno polovico izvozijo.

V Sloveniji je največ zasajenega laškega rizlinga, a večinoma konča v zvrsteh, ki se prodajajo kot odprto vino. Laškemu rizlingu sledijo refošk, chardonnay in sauvignon.

Ali jagodni izbori izumirajo?

V skladu s trendi se pridela in popije čedalje manj vina z ostankom sladkorja, tudi zaradi vse bolj pomembnega spajan­ja vina in hrane, ki mu sledi vedno več ljudi. Zaradi tega se pridela manj predikatov, saj jih trgi ne iščejo več toliko. Ledenega vina pa se pridela manj zaradi podnebnih sprememb in čedalje toplejših zim.

Koliko opisov vin imate že zbranih na portalu Ovinu in katerega je kliknilo največ vaših bralcev?

Na našem spletnem mestu se je od leta 2016 nabralo že prek 4600 opisov vin, ki jih je prispevalo 222 slovenskih vinarjev. Glede na dostopne podatke je največ ljudi pogledalo opis vin burja bela Primoža Lavrenčiča (Burja), angel rdeče in angel belo (Batič) in stara brajda (Ščurek).

Vinski vodnik, če prav razumemo, je kot tak zgolj digitalni, izdate pa tudi knjižico s samo 52 vini – izšla bo prav te dni. Za vsak teden eno vino – po kakšnem kriteriju pa določite ta?

Za izbor 52 vin – in še nekaj posebnih priporočil – podrobno preverimo vse opise in se na koncu odločimo za tista, ki bodisi izstopajo po kakovosti bodisi so slovenska posebnost. Poudarek dajemo tudi avtohtonim oziroma udomačenim lokalnim sortam, vsakokrat si želimo predstaviti tudi nekaj novincev. Na koncu je odločitev vedno izjemno težka, tednov pa premalo.

Tako poletja preživlja Robert Gorjak: letos je moral opisati okrog sedemsto vin.

Katere so nove kleti, na katere kaže biti pozoren v prihodnje, po mnenju vašega uredništva?

Vsako leto v vinskem vodniku izpostavimo novince in tiste, ki so v zadnjih letih dosegli občuten napredek. Letos med novinci izstopata posestvo Familija iz Haloz in Mitja Herga, ki je lani kupil posestvo družine Kupljen v Jeruzalemskih in Svetinjskih goricah in letos prvič postavil svoja vina na trg. Nas sta presenetila tudi novinca Zoria iz Vipavske doline in Nebo iz Goriških brd.

Kaj naredite s sedemsto steklenicami, v katerih manjka tisto malo vina, po degustaciji? Recimo z modrim pinotom iz Ptujske kleti, letnik 1941?

Pravično jih razdelimo v uredniškem in poslovnem delu časnika Finance, s čimer tudi v lastni hiši skrbimo za dvig kulture pitja vina. Modri pinot 1941 smo z zanimanjem pokusili v uredništvu portala Ovinu.si in izkušnja je bila res neverjetna. Predvsem zato, ker je bilo vino še vedno v neverjetni formi. Preostanek je vzel domov naš pokuševalec Robert Gorjak.

Priporočamo še: 12 predlogov za božanske martinove sladice

Fotografije: PeopleImages/Getty Images, arhiv Ovinu/Jure Makovec, Aleš Beno

Karina Cunder Reščič

Ljubiteljica juh, banketov, lepo pogrnjenih miz, divje hrane, eksperimentiraja z recepti tik preden pridejo gostje in predavanja dvema otrokoma, kako je hrana eden od načinov, s katerimi se tudi lahko izrazi spoštovanje in dostojanstvo.

Objava še nima komentarja.

Comments are closed

Delo Časopisno založniško podjetje d.o.o.
Likozarjeva ulica 1
1000 Ljubljana