Zanimivosti o metliški črnini, ki jih morate spoznati

Seveda najprej enološki del

Metliška črnina je zvrst iz sort, ki jih najdemo v vinorodnem okolišu Bela krajina. Sestavljata jo modra frankinja (največ 60 odstotkov) in žametovka (najmanj 30 odstotkov), pravilnik o vinu z oznako priznanega tradicionalnega poimenovanja pa navaja tudi portugalko, šentlov­renko ter gamay, modri pinot in zweigelt. Delež zadnjih se giblje med 10 in 15 odstotki. Sicer pa gre za »suho mirno rdeče vino, intenzivno rdeče rubinaste barve, z opaženo primarno aromo rdečih sort v prvem letu starosti, pozneje z zrelimi aromami, značilnimi za sortni sestav in poreklo vina. Taninska osnova je srednje bogata in zagotavlja prijetno trpkost. Značilnosti posamezne sorte ne smejo izstopati.« Metliško črnino seveda polnijo samo v Beli krajini, kjer je na toplih pobočjih Gorjancev približno 650 hektarov vinogradov.

ni podpisa

Pa malo zgodovine

Drugo leto bo še ena prilož­nost za proslavo: 14. novembra 1909 so belokranjski kmet­je ustanovili prvo vinarsko zadrugo v Metliki, prednico današnje KZ Metlika, da bi lažje pospeševali in ščitili tukajšnje vinogradništvo in seveda več prodali. Rdeča vina, ki so jih pridelovali, so poimenovali kar metliška črnina.

Kaj pa petdesetletnica? Izrednega pomena za belokranjsko vinogradništvo in vinarstvo je bila uvedba prave blagovne znamke Metliška črnina leta 1968, ko so to vino tudi začeli polniti v steklenice, prej je bilo zgolj kot v rinfuzi. Drugi mejnik se je zgodil po dolgih postopkih zaščite, ki jih je vodila KZ Metlika, leta 2008, ko sta tako Metliška črnina kot Belokranjec, njihovo drugo najpomembnejše vino, pridobila naziv priznano tradicionalno poimenovanje, navaja direktor Jože Cajnar.

ni podpisa

V družbi s hrano

Ob petdesetletnici je o primerni družbi za to vino razmišljal eden najboljših in zanesljivih slovenskih šefov kuhinje, Igor Jagodic iz Strelca. Goveji file, topinambur in artičoka ter omaka z metliško črnino je bil njegov predlog, postrežen v imenitnem okolju stolpa na Ljubljanskem gradu. Tradicionalno? Takole je poetično zapisal dr. Julij Nemanič, ki je velik del svoje enološke poti preživel prav v KZ Metlika: »Med metliško črnino in pečenim jagenjčkom se res krešejo iskrice ljubezni. Ta ljubezen je dolga, saj je jagenjček na ražnju tudi eden od simbolov belokranjske kuhinje, zato ne čudi, da sta rada skupaj. Toda metliška črnina, nezvesta ljubica, se imenitno druži še z drugimi mesnimi jedmi: s telečjo in svinjsko pečenko, raguji, pečeno raco in gosjo, pljučnim filejem, šunko v testu, z jedmi z žara. Sladokusec s posluhom za ljubezen med krožnikom in kozarcem bo preveril zrelost vina in začinjenost omenjenih jedi ter gotovo izbral pravo k metliški črnini.«

ni podpisa

Metliška črnina in kultura

Najbolj je pot metliški črnini v svetu umetnosti tlakoval Janez Trdina, ki je v vinu tega tipa užival v drugi polovici 19. stoletja. Navajal je, da si je največjo pomembnost in čast v Beli krajini pridobila prav vinska trta, predvsem zaradi izrednih, naravnost čudovitih naravnih danosti za vinogradništvo, celo med najboljšimi v Avstro-Ogrski. To vino, navajajo različni viri, je v Prešernovem času pila ljubljanska gospoda. Kolikor je znano, tudi sam Prešeren. V dvajsetem stoletju je bil še bolj uspešen Henček Burkat, s svojo pesmijo Metliška črnina v osemdesetih letih. Z njo je osvojil vrhove vseh lestvic, kar jih je bilo. Besedilo je napisal legendarni Toni Gašperič, tudi gost slovesnosti ob petdesetletnici kraljice vin, kakor jo imenuje v pesmi.

ni podpisa

Preberite še: Prihodnost hrane: Gojeno meso bi lahko rešilo več kot le življenje živali

Fotografije: K. C. R in KZ Metlika