10 najpomembnejših dognanj o pripravi krofov, ki jih je pametno upoštevati

Začetniki: za cvrtje si kupite električni pekač za pico.


1. Da, preverili smo: splača se pokrivati posodo ob peki prve strani. Tudi to smo testirali, kajti nismo razumeli, ali je to samo nekakšno izročilo ali je zares pomembno, kajti v industrijskih količinah krofov pri peki pač ne pokrivajo. Dva popolnoma enako vzhajana krofa iz istega recepta smo pekli enega na priporočeni način, torej, najprej pokrijemo, ob obračanju po 4. minuti pa pustimo odkrito. Drugi krof je bil odkrit ves čas. Prvi je opazno bolj narasel, kar pomeni, da je pokrovka pripomogla k dodatnemu vzhajanju na tisti strani, ki je bila med vzhajanjem na pultu spodaj.

Priporočamo še: Kako se po cvrtju znebiti nadležnega vonja v stanovanju

2. Krofi sami od sebe, torej brez marmelade in sladkorja v prahu, so razmeroma dolgočasni, predvsem pa so si po okusu tako podobni, da jih je skoraj nemogoče ločiti, trdimo po tem, ko smo preizkusili pet receptov. Poznavalci pravijo le, da se ne sme pretiravati s količino sladkorja v testu, zaradi česar da prehitro potemnijo, in celo ruma, ta naj bi bil kriv za gubanje. Nekateri med nami so bili mnenja, da je bilo vseh pet po vrsti premalo slanih.

3. Vsi krofi se bodo čez čas malce posedli, in sicer na belem venčku, tam, kjer so ob cvrtju dodatno vzhajali v olju in je testo najmehkejše.

4. Količina kvasa med recepti variira, v receptu, ki se je pri nas najbolje obnesel, ga je razmeroma veliko, vendar: zelo primerljiv rezultat smo dobili, ko je bilo na enako količino moke pol kocke kvasa manj.

5. Testo tehtajte, preden začnete valjati kroglice pred vzhajanjem: ena naj tehta med 60 in 90 gramov. Manjši krofi bodo ostali bolj v obliki krogle, večji se bodo bolj posedli.

6. Rumenjakov je treba računati med osem in devet na kilogram moke, poskusili smo tudi recept, v katerem so le štirje na kilogram, vendar se nam na koncu ti krofi nekako niso zdeli pravi.

7. Včasih je bil razširjen način priprave, pri katerem so se iz vzhajanega testa izrezovali krogi, ki jih je bilo treba potem »zlepiti«, ob tem pa v sredini zadržati še marmelado. Mi mislimo, da ta način ni praktičen, da pomeni preveč dela in bolj negotov rezultat: nam so se tako pripravljeni krofi odpirali že med vzhajanjem in tudi pozneje, med cvrtjem.

8. Krofi ponavadi vzhajajo od tri četrt do ene ure. Ko boste bolj izkušeni, boste prepoznali pravi trenutek po tem, da postanejo »lahki in puhasti«. To je sploh eden od misterijev univerzuma: kako se nam krof nenadoma zazdi neprimerljivo lažji, čeprav ves čas, od oblikovanja do končne stopnje vzhajanosti, tehta natančno enako. Najbrž se odgovor skriva v psihološki reakciji na velikost: ker so zdaj večji, naši možgani pričakujejo, da bodo tudi težji. In ker niso, se nam zdijo lahki kot peresce.

9. Dvojno vzhajanje ni potrebno.

10. Olja naj bo v loncu za približno dva prsta oz. toliko, da se krof zanesljivo ne dotika dna posode.

Preberite še: Najpogostejše napake, ki jih zagrešimo pri cvrtju krofov

Fotografija: Mavric Pivk

Karina Cunder Reščič

Ljubiteljica juh, banketov, lepo pogrnjenih miz, divje hrane, eksperimentiraja z recepti tik preden pridejo gostje in predavanja dvema otrokoma, kako je hrana eden od načinov, s katerimi se tudi lahko izrazi spoštovanje in dostojanstvo.

Objava še nima komentarja.

Comments are closed