7 lokalnih živil, ki jih moramo pogosteje jesti, ko nastopi mraz

Kako pomembna je na naših krožnikih lokalna hrana in katera živila naj bodo na naših jedilnikih večkrat, je za Odprto kuhinjo pojasnila Mojca Sekulić, dipl. prehranska terapevtka iz Centra za prehransko terapijo. Še preden pa naštejemo živila, pa še nekaj besed o lokalni prehrani. Zakaj vse je bolje jesti domačo, lokalno hrano, ki – nasprotno od nekatere uvožene – ne prepotuje na tisoče kilometrov?

Kupujemo pri kmetu, na tržnici, pridelajmo si sami

Sveža hrana, pridelana v lokalnem okolju ima nešteto prednosti, z boljšim okusom in višjo vsebnostjo hranilnih snovi na vrhu seznama, pojasnjuje Mojca Sekulić. Rastlinska živila; denimo zelenjava, sadje in zelišča, začnejo izgubljati hranilne snovi takoj, ko jih poberemo. Na hranilno gostoto naše prehrane, ki predstavlja vsebnost pomembnih vitaminov, mineralov in drugih fitohranil, lahko zato vplivamo s tem, da kupujemo pri lokalnem kmetu, na tržnici ali pa si jo pridelamo sami. Pomislite samo na trenutno tako popularne gobe, ki smo jih še pred nekaj urami nabrali v gozdu, pa jih že uživamo v prijetni juhi, omaki ali rižoti.

Pozabili smo, kaj je sezonska hrana

V raziskavi Nutritional quality of organic, conventional, and seasonally grown broccoli using vitamin C as a marker* so primerjali vsebnost vitamina C v brokoliju jeseni, ko je prišel iz lokalnega okolja, in spomladi, ko je prišel iz oddaljenih krajev. Jesenske vrednosti C vitamina so bile dvakrat višje kot v brokoliju, ki je bil na voljo spomladi. Če so naše babice in dedki vedeli, kaj pomeni jesti sezonsko, pa smo sami z dostopnostjo vseh živil skozi vse leto pozabili, kaj sploh pomeni sezona. Pa je sezona precej pomembna, saj smo ljudje najbolje prilagojeni taki hrani, saj jo je človek jedel skozi svojo dolgo zgodovino razvoja, te navade pa je spremenil v zadnjih nekaj desetletjih.

Industrija prehrane vpliva na naše prehranske izbire

Sadje je človek največ užival od pozne pomladi do zgodnje jeseni, pozimi pa precej manj in večinoma kot suho sadje. Meso se je sezonsko razlikovalo po vsebnosti maščob; poleti, ko je bilo največja ponudba hrane za rastlinojede živali, se je v njihovem mesu kopičilo več maščobe, ki je bila obenem tudi zaloga za zimo. Preko ostalega dela leta pa je bilo meso manj mastno, bolj pusto. To sta le dva manj znana primera, kako industrija prehrane in globalizacija ponudbe vplivata na naše prehranske izbire.

Poleg vsega zapisanega pa je tudi ogljični odtis lokalne hrane precej manjši. Z izdelkom, ki ga kupimo na tržnici ali pri lokalnem kmetu, podpiramo tudi njih – pridelovalce. Ob vseh krizah; koronski in ukrajinski pa smo še jasneje videli, kako pomembno je, da tako pri hrani – kot pri drugih stvareh – nismo odvisni od drugih.

Živila, ki jih velja pogosteje vključiti v hladnejših mesecih

1. Rdeče zelje

Naj ne bo na mizi le za martinovanje. Pomislite, kdaj ste ga nazadnje jedli? Lansko leto? To je ogromna škoda, saj vsebuje dvakrat več vitamina kot belo zelje, bogat je z antocianini, antioksidanti, ki so »krivi« za njegovo čudovito barvo. Tudi okus zelja je najboljši jeseni in pozimi, saj mraz okrepi okus in hrustljavost. Odličen je kot priloga k mesu ali sveže narezan v solati samostojno ali v barviti kombinaciji s korenčkom in belim zeljem, limono, česnom in oljčnim oljem.

Priporočamo: Najboljši triki za odlično rdeče zelje

2. Kislo zelje

Bratranec rdečega. Kislo zelje si brezpogojno zasluži naziv slovenske superhrane, saj je verjetno najbolj znano fermentirano živilo. Fermentirana hrana ni modna muha, prav nasprotno, kot obliko konzerviranja zelenjave za zimo so jo uporabljali naši predniki, ki so z njo, ne da bi vedeli, bogatili svoj črevesni mikrobiom (črevesne bakterije), ki s svojimi učinki vpliva na celotno telo. Za razliko od probiotičnih dopolnil vsebuje zelje bistveno širši spekter probiotičnih bakterij, ki se razlikuje tudi odvisno od tega, pri kateri branjevki ga kupite. Raznovrstnost bakterij v mikrobiomu je lastnost, o kateri so raziskovalci soglasni, da je ena najpomembnejših koristnih značilnosti mikrobioma.

Če želimo zelje jesti kot vir probiotičnih bakterij oz. kot dopolnilo, ga moramo jesti surovega. Med kuhanjem se namreč veliko uniči. Lahko si pripravimo solato iz kislega zelja, ki mu dodamo rdečo papriko, prek pa polijemo bučno olje. V tej obliki dobimo v kislem zelju probiotične bakterije. Če zelje skuhamo, je to sicer dober vir vlaknin in je dobro za črevesni mikrobiom, ni pa to več probiotično živilo.

Preberite tudi: 5 dejstev o kislem zelju, ki jih še ne poznate

3. Jabolko

To je značilen slovenski sadež. Jablane predstavljajo kar dve tretjini vseh sadnih dreves pri nas, saj jim je podnebje naklonjeno. Jabolka jemo z lupino vred, saj ta vsebuje veliko dobrodejnih vlaknin, poleg tega pa je bogato z različnimi antioksidanti, kot je kvercetin, C vitamin, karotenoidi. Zato ni iz trte zvito, da eno jabolko na dan, odžene zdravnika stran. Zato prehranska terapevtka svetuje, da jabolko uživamo predvsem kot sveže sadje, ki je lahko tudi dobra malica za na pot.

4. Brstični ohrovt

Spada med križnice (kamor sodijo tudi zelje, ohrovt, cvetača, brokoli), ki se ponašajo z zdravilnimi žveplovimi spojinami, kot je sulforafan. Te so še posebej koristne za jetra, saj jim pomagajo predelovati škodljive snovi. Poleg tega vsebuje nezanemarljive vrednosti K, C, A vitamina, nekaterih B vitaminov, kalija in mangana. Pripravimo si podušenega v kombinaciji z malo česa, oljčnega olja – kot prilogo.

Priporočamo: Ajdova kaša v solati z brstičnim ohrovtom

5. Leča

Četudi je dostopna skozi vse leto, so vse stročnice, kamor spada tudi leča, še vedno premalo zastopane v običajni prehrani. Enostavno pripravljena: z namakanjem ali spiranjem pred kratkim kuhanjem lahko služi kot osnovna sestavina juh ali le za njihovo zgostitev, vir beljakovin v solati ali kot popolna vegetarijanska beljakovina v kombinaciji z rižem. Poleg tega je dober vir vlaknin in folne kisline.

6. Ajda

Ni pravo žito, a je njena uporaba podobna ostalim žitom. Zanimivo je, da je v sorodu z rabarbaro. Poleg tega, da je globoko zakoreninjena v slovenski kulinariki, je koristna, ker vsebuje več beljakovin kot druga žita ali psevdo žita, kot je denimo kvinoja. Je tudi dober vir mineralov, mangana in magnezija ter okusna brezglutenska zamenjava za žita. Ajdova kaša z gobami, žganci ali ajdov kruh z orehi so okusne možnosti, ki naj se večkrat pojavijo na mizi.

7. Školjke

Od tistih tipičnih živil pa gremo do bolj gurmanskih. Enako 'R' pravilo kot za sedenje na tleh, velja tudi za školjke; njihova sezona je v mesecih, ki vsebujejo črko R, torej od septembra do aprila. Školjke so poslastica za nekatere in kljub pomislekom o čistoči morja, si jih velja občasno privoščiti, saj so odlična kombinacija beljakovin, koristnih omega 3 maščob, vitamina B12, železa, cinka in magnezija. Ostrige zasedajo daleč prvo mesto po vsebnosti cinka med vsemi živili. Že dve ostrigi pokrijeta dnevno potrebo po cinku. Kraljica školjk ali kapesanta pa ima visoko vsebnost triptofana, iz katerega nastajata serotonin in melatonin. V školjkah najdemo tudi prehranske, ne le svetlikajoče bisere. Kot pojasni prehranska terapevtka, so školjke pri nas čez poletje hitro pokvarljive, zato poznavalci opozarjajo, da jih je bolje jesti pozimi, četudi jih človek povezuje s poletjem.

Preberite tudi: Legendarna Marija Merljak svetuje: vse to je treba upoštevati pri snovanju ozimnice

Naslovna fotografija: sveta_zarzamora/Getty Images

* Wunderlich SM, Feldman C, Kane S, Hazhin T. Nutritional quality of organic, conventional, and seasonally grown broccoli using vitamin C as a marker. Int J Food Sci Nutr. 2008 Feb;59(1):34-45. doi: 10.1080/09637480701453637. PMID: 17852499.