Spoznajte Barbaro, ki zna oblikovati jedi, ob katerih majhni otroci ponorijo od navdušenja

Kako sestaviti takšne krožnike, da v otroku prebudijo veselje do zdrave prehrane, kuhanja in so čudovita pomoč pri razvijanju finomotorike?

Kakšne priboljške je Rdeča Kapica nosila babici v svoji košarici? Je bila kaša, ki jo je Zlatolaska snedla medvedom, taka kot naši kosmiči za zajtrk? Kaj pa tista, ki je vrela v zgodbici Lonček, kuhaj? Zakaj se hiška iz medenjakov ni sesedla? Bi z nami prebirali pravljice, v katerih ima pomembno vlogo hrana? Barbara Šabeder Jančič je pri nas nekoč že nastopila, z receptom za krofe berlinerje. Ko pa smo se seznanili, smo ugotovili, da ima še en poseben talent: zna oblikovati jedi, ob katerih majhni otroci ponorijo od navdušenja. Sama jih imenuje pravljični krožniki. Mi jim bomo rekli ilustracije: Barbara bo v prihodnjih mesecih za nas s hrano ilustrirala nekatere najbolj znane pravljice.

Aktualno: Bezgov sirup: 5 ključnih korakov za pripravo

Preden se loti posla, pa smo se povabili k njej domov, v mirno zeleno uličico v predmestju Maribora. Nekaj krožnikov je pripravila že kar takoj, za dobrodošlico, pa pričakala nas je z iskreno zgodbo, ki znova potrjuje, kar odrasli že vemo: življenje ni pravljica, lahko pa se sam odločiš in potrudiš, da bo konec dober. Verjamemo, da tu bo: Barbarine sanje so slaščičarstvo, pravkar končuje prekvalifikacijo. Ko ji bo uspelo, bo slaščičarka s prav posebno zgodovino …  Spoznajmo njeno zgodbo in se naučimo izdelave prvih pravljičnih krožnikov.

Barbara Šabeder Jančič poišče navdih za otroške jedi v svetu pravljic

Rdeča kapica

»Pravljične krožnike sem začela oblikovati pred približno štirimi leti, ko je zbolela starejša hčerka. Stara je bila komaj dve leti, ko je dobila hudo obliko rotavirusa in popolnoma nehala jesti. Ker je bila še premajhna, tudi ni znala povedati, zakaj. Samo nehala je. Tehtala je le devet kilogramov. Bila sem obupana. Nisem več vedela, kaj naj naredim, ko sem po naključju na spletu opazila delo neke blogerke, ki oblikuje prav take stvari, kot so moji zdajšnji pravljični krožniki. Začela sem z Rdečo kapico. Pol rdečega jabolka, izrezala sem toast in ga namazala z lešnikovim namazom, posula nekaj semen. Hči je bila navdušena – in vse pojedla. Od takrat za punčki – starejša je zdaj stara šest, mlajša štiri – oblikujem take jedi. Dvakrat, trikrat na teden. Zdaj ne več iz nuje, zato, da bi jedli, to je postal lep družinski hobi. Zvečer beremo prav­ljice, vidita kako risanko, pa predlagata idejo, kaj bi lahko naredila. Večinoma ju zanimajo Disneyjevi junaki, saj razumete, majhni deklici sta: trenutno je aktualen Rdeči panda, Ana in Elsa iz Ledenega kraljestva, Aladin, Mala morska deklica, medvedek Pu in Tiger …«

»No, narobe sem se izrazila: ne rečeta mi, kaj naj naredim. Skupaj delamo. Glavna sem za sestavine, hčerki pa pomagata pri pripravi. Kuhanje je čudovita pomoč pri razvijanju finomotorike. Nobena se ne boji nožka, vse znata, vse pomagata, poznata hrano, začimbe, pokusita, solita, ko kuhamo … potem pa še skupaj pospravimo,« pravi Barbara, medtem ko sedimo v kuhinji, eni tistih, za katere radi rečemo, da bi lahko jedel s tal, tako čiste so.

Barbara prizna, da pri njej ni kompromisov, ko gre za red, urejenost – in pravilen odnos do hrane. Kuhajo ves čas, včasih je to tudi pet – zdravih! – obrokov na dan. »V nekem obdobju nismo kuhali, pa so šli kilogrami takoj gor. Takole je pri meni: do 27. leta sem se borila z debelost­jo. Imela sem 145 kilogramov in to je bilo tako težko, da je v meni zdaj strah in res ne bi rada, da kaj takega doživita hčerki …«

Ali čudežna palčka obstaja?

Naša sogovornica, zdaj precej drobne konstitucije, je bila pred leti operirana: zmanjšanje želodca zaradi tako prekomerne teže, da je ogrožala njeno zdravje, celo življenje. Brez tega ne bi bilo nič, tudi hčerk ne, pravi Barbara. Takrat šele je začela tudi kuhati – stara je bila 27 let.

»Zaradi operacije sem si morala hrano pripravljati sama. Zanimivo je, kako drugače okušaš hrano po takem radikalnem posegu: prej sem imela rada ocvrto, zdaj tega okusa na prenesem. Testenine imam rada, špagetov, recimo, ne morem videti. Prav ta oblika me moti. Sladko mi je še všeč, ampak ne preveč sladko – bolj mi ugaja agavov sirup, kokosov sladkor … Takrat sem torej začela kuhati, odkrivati nove sestavine. Zdaj jem vse, ampak čisto po malem, kajti moj želodec je velik kot jajce. To pa so muke, če se prenaješ. Grozno boli …« odkrito pove sogovornica.

Nič ne ovinkari glede tega vprašanja in je tako tudi realen vir podatkov za vse, ki se srečujejo s podobno težavo in podobno razmišljajo, da bi jo rešili z operacijo. Pove, da ni čudežne palčke: če se ne držiš navodil, se stanje lahko povrne, ravno tri, štiri leta po operaciji so ključna, pa ker je želodec tako majhen, iz hrane ne more vsrkati dovolj vitaminov, zato jih mora dvakrat na leto dobiti dodatno, gre pač po injekcijo, našteje le nekaj težav, ki ostanejo.

Domače malo drugače

Pred nekaj dnevi je Barbara končala zadnje izpite za prekvalifikacijo, postala je »uradna« izdelovalka sladic po programu Izobraževalnega centra Piramida. Trenut­no še dela v trgovini, po izobrazbi je pa sploh nekaj drugega, vzgojiteljica. Njena peka se je začela razvijati vzporedno s pravljičnimi krožniki in tudi tej je dala posebno ime – »domače malo drugače«. Klasični recepti, ampak spremenjeni tako, da niso čisto vsakdanji.

Njene sanje so lastna slaščičarna, ampak vse je še odprto: bo to peka doma, bo iskala lokal … Zanimajo jo moderne tortice, pripravljala bi še kakih pet sladic, za katere bi se specializirala in bi bile prav »njene«. Princeske jo mikajo, eklerji, kakšne rezine, pite. Pa potice, nas preseneti. »Dolgo je nisem znala speči, saj pravim: sem popoln samouk v vsem. Pa izziv jo je pripraviti čisto od začetka …«

Tole je nauk te zgodbe: vsak od nas bi verjetno sam v sebi našel neke sanje, ki se jim je odrekel. Kdo pa pravi, da ni še vedno čas, da jih oživimo? Če bo lahko Barbara, ki se je nekoč borila s svojim težkim telesom, pekla sladice, zakaj ne bi mi vsi drugi lahko tudi kaj ukrepali? Nekaj je jasno: srečni konci vsekakor so, ni pa čudežnih palčk kot takih – če bi bile, bi se jim reklo prava mera, se nasmehne Barbara. O tem, ali so pravljice, pa se bomo pogovarjali in razmišljali v prihodnjih mesecih. Nas recimo že zdaj zanima, kako si bo Barbara Šabeder Jančič zamislila jedi za Kraljično na zrnu graha …

Kako sestaviti pravljične krožnike

Medo Palačinko Malinko je sestavljen iz svežih malin, obraz in noge so izrezani iz pirine čokoladne palačinke. Za dekoracijo je Barbara uporabila še svežo jagodo, rožico iz palačinke, svežo borovnico in list mlade špinače. Obrazni del je porisan z domačo avokadotello. Za palačinke je Barbara uporabila 2 jajci iz proste reje, 300 ml mleka, 200 g fine pirine moke in žlico čokolade v prahu. Avokadotella je namaz, za katerega zmeljemo in zmešamo 1 zrel avokado, 50 g praženih lešnikov, žlico kokosovega olja, 50 g temne čokolade in žličko črnega kakava ter 1–2 žlici rastlinskega ali kravjega mleka.

Spiderman je sestavljen iz jagod, narezanih na večje kose, oči, izrezanih iz palačinke, ter pajkove mreže, ki je ročno nabrizgana s stopljeno mlečno čokolado.

Poletni šopek. Vazica je izrezana iz klasične palačinke, na robovih je nabrizgana stopljena mlečna čokolada. Rožice v vazi so iz svežih malin in borovnic, za dekoracijo pa še marjetice in mladi listi citronske mete.

Barčica po morju plava. Barčica je nastala iz lubenice, koščkov banan za okna ter jabolka in borovnic za dimnik. Zastavice so narejene iz svežega peteršilja, pod ladjico so potreseni še ovseni kosmiči.

Rožnati samorog. Pripravljen je iz kuhane ovsene kaše z malinami in dekoracijo iz svežih jagod, borovnic, banane in sladkornih zvezdic. Za ovseno kašo z malinami je Barbara uporabila 300 ml mleka (lahko je tudi rastlinsko), 100 g ovsenih kosmičev, 2 žlici medu, malo burbonske vanilje in ščep cimeta (po želji) ter za pest svežih (ali zamrznjenih) malin.

Jagodna marjetka. Rožica je sestavljena iz jagod, prerezanih na pol, čokoladne palačinke in svežih borovnic. Steblo je vejica drobnjaka, listi pa mlada špinača.

Preberite tudi: Slovenski noži, ki jih uporabljajo po vsem svetu

Fotografije: Črt Piksi

Karina Cunder Reščič

Ljubiteljica juh, banketov, lepo pogrnjenih miz, divje hrane, eksperimentiraja z recepti tik preden pridejo gostje in predavanja dvema otrokoma, kako je hrana eden od načinov, s katerimi se tudi lahko izrazi spoštovanje in dostojanstvo.

Objava še nima komentarja.

Comments are closed