Čisto vse, kar morate vedeti o kuhinjskih nožih

Kako prepoznati pravi kuhinjski nož, kje ga kupiti, na kakšen način skrbeti zanj in kako se z njim rokovati?

Vsak ima vsaj en kuhinjski nož. Brez ostrih rezil si težko predstavljamo vsakdanjo kuharijo, ne glede na to, kako profesionalno ali laično smo povezani s kulinariko. Redko katero jed lahko pripravimo, ne da bi vsaj za hip poprijeli za takšen ali drugačen nož in ravno zaradi pomembnosti vloge, ki jo to orodje igra v naših kuhinjah, je prav, da se o njih tudi malce poučimo.

Recimo, da smo ravno kupili novo kuhinjo in jo želimo opremiti s kuhinjskimi pripomočki. Kam po dober nož? In koliko jih pravzaprav sploh potrebujemo? »Vsaka kuhinja potrebuje vsaj tri nože,« nam prijazno pojasni Luka Grmovšek iz trgovine OsterRob, ki se specializirano ukvarja s prodajo rezil. »Ker jih najdemo v vsakem gospodinjstvu, jih je seveda mogoče kupiti marsikje, celo na bencinskem servisu,« nadaljuje. »A ker gre za orodje, ki ga uporabljamo vsak dan, pri nakupu ne smemo biti pozorni le na ugodno ceno. Če pomislimo, da dober nož lahko uporabljamo tudi po več deset let, moramo nanj gledati kot na investicijo. Za nekaj evrov dobrega noža žal ne moremo kupiti, tak preprosto ne obstaja,« razloži Grmovšek.

Vsako gospodinjstvo potrebuje vsaj tri nože

Za vsakodnevno uporabo tako potrebujemo tri vrste nožev. Najpomembnejši je tisti, ki ga uporabljamo za rezanje na deski. Torej nož, s katerim bomo sekljali zelenjavo, meso in ribe. »Takšen nož imenujemo »chef knife« oziroma chefovski nož. Japonci v tem segmentu razlikujejo med santokujem, bunko in gyuto. Je malce večji, z njim pa bomo v kuhinji opravili kar 70 odstotkov opravil, ki zahtevajo rezilo,« pove Luka. »Drugi nož, ki ga nujno potrebujemo, pa je malce manjši, dolg med 120 in 150 milimetri. Uporabljamo ga na primer za lupljenje krompirja in druga opravila, kjer ne uporabljamo deske,« našteva poznavalec rezil. »Tretji pa je nož za kruh, katerega rezilo je podobno žagi. Če se bomo namreč rezanja kruha lotili z običajnim nožem, bomo rezilo poškodovali,« razloži sogovornik. Če pa sodite med navdušence nad ribami, pršutom ali podobno skupino živil, je pametno kupiti tudi specializiran nož za takšne namene.

Preberite tudi: Burja, prvi japonski nož na svetu za pršut

»Vedno kupimo en nož naenkrat. Paketi, ki vsebujejo več rezil, navadno niso najboljši. Pametno je, da najprej kupimo enega, nato pa vidimo, kako se obnese in česa se v kuhinji z njim ne moremo lotiti. Po potrebi tako dokupimo še druga rezila,« poudari lastnik trgovine.

Luka Grmovšek, Oster Rob (Foto: Osebni arhiv)

Kot bi pomerjali čevlje ali kupovali avto

Na vprašanje, kako prepoznati dober nož, nas je Luka poučil takole. »Če niste poznavalec nožev in ne poznate vseh imen in oznak, nožev nikar ne kupujte preko spleta. Predstavljajte si, da kupujete čevlje – te morate vedno pomeriti. Tudi nož morate »pomeriti«, ga prijeti v roke. Dober nož bomo prepoznali po oznaki jekla. Ta je pri nožu približno tako pomembna, kot motor pri avtu. Poznamo 20 različnih jekel, dober nož bo vedno jasno označen, iz katerega je proizveden. Prav tako bodo kakovostni proizvajalci navedli druge kemijske elemente, ki jih vsebuje zlitina. Na primer odstotek železa in ogljika, pa tudi kroma, ki preprečuje rjavenje, ter karbidov. Če piše le, da gre za nerjaveče jeklo, je to tako, kot da bi proizvajalec avtomobilov navedel le, da je avto zelo hiter, takšnega brez specifikacije motorja pa verjetno ne bi kupili, kajne?« razloži Grmovšek. Noži iz poznanega jekla bodo imeli tako oznako ZDP 189, ob kateri bo navedena tudi številka vrste jekla. Višja kot je trdota jekla, bolj kakovosten je nož.

Pravilno vzdrževanje nožev

»Dober nož nam lahko v kuhinji služi do konca življenja, če se z njim seveda pravilno rokujemo,« pojasni sogovornik. »Nikakor ga ne smemo pomivati v pomivalnem stroju, saj ta rezilo poškoduje. Pazimo tudi, da ga ne namakamo v kuhinjskem koritu. Pomembno je, da v kombinaciji z nožem uporabljamo pravo desko za rezanje. Ta naj bo lesena ali plastična, keramična ali marmorna namreč škodita rezilu,« nas pouči.

Kako pa nož pravilno shranimo? »Najboljši so magneti, ki jih pritrdimo na steno, na katere se prime rezilo,« svetuje Grmovšek. »Lahko ga imamo tudi v predalu med lesenimi in plastičnimi kuhalnicami, na primer. Pri shranjevanju je najbolj pomembna naša varnost. Pri nas v trgovini zato noži vedno pridejo v paketu z lesenim etujijem, ki je namenjen hrambi noža. Prav tako pa je ta priročen takrat, ko nož nesemo nabrusiti in tako ne tvegamo, da bi se urezali,« pojasni Luka.

In ko smo ravno pri brušenju, je to pri kakovostnih nožih sploh potrebno? »Noben nož ne ostane vedno oster,« pove sogovornik. Vsake toliko ga je potrebno nabrusiti, kako pogosto, pa je odvisno od samega noža. Boljši, kot je nož, bolj enostavno je brušenje. V naši trgovini smo za stranke pripravili tudi video, kako se brušenja lotiti doma,« nas napoti. Video si lahko ogledate spodaj.

So triki za brušenje uporabni za vsako vrsto noža?

Nož je sicer najbolj varno odnesti k brusilcu, ki pozna različne vrste nožev. »Najslabše pa se je rokovati z nenabrušenim nožem,« nas opozori Grmovšek. »Če na primer poizkušamo kuhati v apartmaju na smučanju, kjer najverjetneje ne bomo našli posebej kakovostnega, ga lahko nabrusimo tako, da rezilo podrgnemo ob rezilo drugega noža ali pa rob keramične skodelice. Če pa govorimo o kakovostnih primerkih, je zanje potrebno uporabiti brusilni kamen,« pojasni.

S čim brusimo, je namreč pomembno predvsem zato, ker s tem narekujemo ostrino in natančnost noževega rezila. Japonci, ki so v kulinariki izredno natančni, so še posebej pozorni na to, kako gladko je. Slabo nabrušen nož namreč ne bo natančno odrezal živila, obenem pa poškodoval celice v hrani. »Med pripravo bomo izgubili več hranilnih snovi živil, kot če bi uporabili pravilno brušen nož. Celo okus posameznega živila je odvisen od tega, kako oster nož smo uporabili,« še doda Grmovšek.

Kako pa je s keramiko?

»Seveda obstajajo keramični noži in ti so lahko dobri, imajo pa kar nekaj slabosti. Pri ravnanju z njimi moramo biti izredno pazljivi, saj lahko rezilo okrušimo, če pa nam pade na tla, ga celo razbijemo. Keramični noži prav tako ne morejo biti veliki, saj keramika (za razliko od jekla) ni tako trdna,« odgovori Luka.

Noži morajo torej imeti uravnoteženo rezilo in ročaj, pravilo, da je težji nož boljši, pa ni nujno resnično. Brušenje bo, kot pravi Luka, vedno ostalo nujno zlo, zato je dobro, da se navadimo na nekakšno rutino in tako doma ali pri brusilcu redno skrbimo za ostrino naših rezil. In še enkrat, nikar z njimi v pomivalni stroj!

Preberite še: Burja, prvi japonski nož na svetu za pršut

Fotografija: Getty Images

Eva Natlačen
Eva Natlačen

Kuhinja je zame prostor, kjer se med kuhanjem lahko popolnoma sprostim in odklopim od sveta, obenem pa odlična kulisa za sproščeno druženje.

Objava še nima komentarja.

Comments are closed