Marmelade so vsako leto aktualna tema – nikoli se jih ne bomo naveličali.
Vedno več je novih idej, kako ujeti okuse v kozarec. Kako dobrodošle so, pa se najbolj zavemo v turobnih jesenskih in zimskih dneh, ko iz kozarčka zajamemo žličko okusne, sočne marmelade. Žličko poletnega dne, ko je bila ustvarjena. Pred kratkim me je poklicala gospa Barbara in mi postavila zanimivo vprašanje, ki me je napeljalo k današnji temi …
Zanimalo jo je, iz katerih zeliščnih rož oziroma zeliščnih cvetov bi lahko skuhala marmelado. Nekaj časa sem potrebovala za razmislek, kajti kar tako na hitro mi na misel ni prišlo nobeno drugo cvetje razen vrtnice. Vrtnične cvetove sem že preizkusila v marmeladi oziroma želeju, je pa to bolj ali manj osamljen primer med marmeladami, narejenimi le iz cvetov.
Rož z blago sladkasto aromo je precej, vendar so po mojem mišljenju veliko bolj kot osnova primerne za dodatek k neki drugi osnovi, kot je sadje. Dodajo tisto piko na i – kar je na primer pri slivovi marmeladi košček temne čokolade ali pri marelični nekaj mareličnih jedrc. Ker pa mi vprašanje ni dalo miru in ne bi bila zvesta svojemu značaju, sem seveda poskusila.
Odpravila sem se po cvetove močvirskega oslada, ki je v tem času v polnem razcvetu in se ponaša s prijetno osladnim vonjem. Kobule sem očistila vejic in napolnila kozico, dolila malo vode in pristavila. Kuhanje je trajalo kratek čas, saj cvetovi hitro postanejo oveli in mehki. Dišalo je, a okus je bil še neznan. Po desetih minutah je precej vode izhlapelo, preostalo sem v blenderju zmlela in prelila nazaj v kozico. Dodala sem sladkor in pokuhala do konca. Ohlajeno in zgoščeno sem pokusila. Rezultat je bil daleč od pričakovanega, kajti med kuhanjem, pa čeprav vsega skupaj le 20 minut, so cvetovi postali grenki in trpki, vonj je izparel. Tako sem se odločila, da bom ostala pri sadnih marmeladah, ki jih bom dopolnila z aromatičnimi cvetovi, nabranimi v bližini.
V mislih sem kombinirala: marmelado iz črnega ribeza kiselkastega okusa bo lepo dopolnila prava lakota, ki zdaj raste povsod in za povrhu omamno diši po medu. Nekoč so jo uporabljali kot sirilo pri predelavi mleka, tokrat bo aromatičen dodatek marmeladi. Marelice so same po sebi sladke in kuhane s sladkorjem hitro postanejo presladke, zato bo močvirski oslad, nekoliko rezek, ravno pravšnji. Limone in nektarine so že tako čudovitih sončnih barv, kiselkast okus pa bo okronala sivka, ki tudi spominja na vroče poletje.
Navadno marmelade in džeme kuham dolgo časa še čisto na stari način, tokrat pa sem se odločila preizkusiti želirni sladkor, ki ga je tudi veliko na trgu, in priznam, obneslo se je. Okus je dober, barva marmelade čudovita in prihranila sem si ure mešanja ob štedilniku.
Pričakovano je to odlična kombinacija in jutra na svežem zraku s popečenim toastom, maslom in takšno marmelado so nepopisna radost življenja.
Preverite: limonova marmelada, marmelada iz črnega ribeza in lakote, marelična marmelada in močvirski oslad
Besedilo: Mirjam Grilc
Fotografije: Krištof Grilc
