Skrivnost je v vrsti moke.

Takšnega, s sivo patino, na pogled starikavega, razbrazdanega, vendar s čudovito aromo, lahko dobimo le iz temne ali posebnih vrst moke; tokrat sem poskusila s koruzno. Pravzaprav se sivina/belina moke le v tem primeru lepo pokaže. Prava aroma pa le ob dolgem vzhajanju s kislo noto.

Za tak kruh zgnetite testo iz več vrst polnovredne moke z dodatkom bele pšenične ali povsem brez nje. Počasi vzhajajte, lahko ves dan, nekajkrat preložite, pregnetite, nato nazadnje oblikujte. Na skorjico potresite moko in kruh s krožnimi gibi pobožajte. Nekaj moke se vtre v vrhnjo plast testa, nekaj je ostane na vrhu. Sledi končno vzhajanje do razpokanosti ali nekaj zarez pred peko … Med peko se moka na površini deloma zažge, kar daje pikanten okus, ki pri takšnem kruhu zelo prija.

Fotografija: Krištof Koman

Preberite še: kako do hrustljave skorjice?

Mojca Koman

Vsakdanje kuhanje je zame strokovni izziv, ker hrana je pač vir hranil, s katerim gradimo zdravje. Ta skupek vitaminov, mineralov, beljakovin ... pa gre seveda laže dol, če je zapakiran v okusno, dišečo in lepo jed, ki je hitro pripravljena. Vsekakor mi je vedno v veselje pripraviti takšen obrok, da sem z njim zadovoljna kot nutricionistka in kot mama. In jasno, da ga nič ne ostane.