Lojtr’ca domačih: Dobavitelju pustimo ostati majhen in mu damo čas

Te dni krožimo po Sloveniji in z navdušenjem obiskujemo izdelovalce butičnih prehranskih izdelkov. Postali smo partnerji četrte Lidlove Lojtr’ce domačih. Izjemne zgodbe prinašamo nazaj, z vami jih bomo delili v prihodnjih tednih, že zdaj pa lahko potrdimo besede Lea Oberžana, vodje projekta: zalet in energija malih podjetnikov sta neverjetno nalezljiva.

Lojtr’ca domačih je projekt, za katerega pravijo, da »spodbuja in podpira razvoj butičnih slovenskih specialitet. Je poklon slovenski tradiciji, avtentičnosti Slovenije in tudi vsem družinskim zgodbam, ki so skozi desetletja ali celo stoletja skrbele za ohranjanje njihove specifike do današnjih časov.« Kako deluje? Dobavitelj, ki ga izberejo na razpisu, običajno oktobra, je do marca, ko pridejo izdelki na police, v stiku z Lidlom in deležen vse podpore in vsestranskega svetovanja. In kar je najbolj pomembno, časa ima dovolj, da svoj izdelek pripravi v naročeni količini, pravijo pri trgovcu. »Od njega torej ne zahtevamo nadgradnje zmogljivosti, ki jih ima, temveč mu damo čas, da proizvodnjo organizira na način, da izdelke pravočasno dostavi.« Nekaj več o ozadju pojasnjuje Leo Oberžan, vodja tega projekta pri Lidlu Slovenija.

Lojtr’ca domačih, ki se vrača četrtič, verjetno ponuja pomemben vpogled v kondicijo slovenskega malega podjetništva. Kaj menite, v katerem segmentu je to najbolj živo? Katero področje praviloma prinese najboljše kandidate?

Na vseh dosedanjih Lidlovih Lojtr’cah domačih se je pokazal izreden potencial butičnih podjetnikov. Kreativnost, skrb za okolje, poklon tradiciji, vse to se vidi v izdelkih, ki pridejo na naš razpis. Spoštovanje lokalnega se kaže v recepturah, inovativnost nas vedno odpelje na odkrivanje še nepoznanega. Vedno več je tudi izdelkov, ki so usmerjeni v zdrav živ­ljenjski slog, in takih, ki sledijo načelom trajnostnosti. Nobena od kategorij zares ne prevladuje, se pa regijsko ponudba oblikuje glede na to, kaj ponuja narava oziroma lokalno okolje.

Nas seveda področje prehrane najbolj zanima: po vašem opažanju, je kaka podbranža, ki močno odstopa?

Vidi se, da se slovensko podeželje usmerja v produkcijo res pristnih lokalnih izdelkov. Ker je živinoreja velik del naše identitete na podeželju, to pomeni veliko mlečnih izdelkov in mesnin. Kmetije se odpirajo turizmu, ustvarjajo pristno domačo ponudbo. Vidi se tudi povezovanje na lokalni ravni, na primer za posamezne kozmetične izdelke osnovne surovine naberejo na domačem vrtu ali pridobijo denimo od soseda kozjerejca.

Kateri je najuspešnejši izdelek Lojtr’ce vseh časov?

Med bolj priljubljenimi so bili doslej orehovi štruklji, domači ocvirki, mandljevo maslo, prekajena govedina, naravni deodorant, tako da so priljubljene res vse kategorije.

Kateri kriterij pa je najpomembnejši, ko komisija odloča o izbranih kandidatih?

Lojtr’ca je izbor med butičnimi slovenskimi specialitetami. To je tudi prvi in glavni kriterij: lokalno, avtentično, butično. Torej mala, skrbna, domača proizvodnja, povezana s tradicijo, tudi inovativna.

Veliko je zgodb družin, ki so ohranile družinsko tradicijo, veliko je tudi zgodb o izdelkih, ki so trendovski, so pa zdaj tudi že take, ki so nastale samo za Lojtr’co domačih. Z nami je tako rasla in se razvijala znamka Rok’s Butter podjetnika Roka Stariča, ki je samo za ta naš projekt razvil sladoled z okusom po arašidovem maslu in tako pridobil tudi paradni produkt za poletno sezono.

Kako lahko komentirate letošnje kandidate, na splošno? Koliko jih je prispelo, koliko izbranih?

Na razpis se je prijavilo več kot sto dobaviteljev s skupaj čez dvesto izdelki. Tudi tokrat prihajajo iz vse Slovenije in tudi tokrat je bil izbor res težek. Še posebno ker se zavedamo, da je za vsakim produktom res osebna zgodba. Kar vidim pričakovanja vseh, ki verjamejo v svojo idejo. A naše police so omejene in izbor seveda mora biti. S pomočjo strokovne žirije smo izbrali več kot 40 izdelkov, ki bodo marca navdušili Slovenijo.

Kako pa lahko neki butični slovenski izdelek pride v mednarodno verigo?

Nekaj izdelkov z Lojtr’ce se je že uvrstilo v drugo ponudbo Lidla Slovenija, npr. linijo Deluxe, nekaj jih je »napredovalo« v redno ponudbo znamke Naše nam paše. Nekaj pa se jih preprosto na Lojtr’co vrne tolikokrat, da so že skoraj del redne ponudbe.

Gostovanja izdelkov z Lojtr’ce v drugih državah doslej še ni bilo, razlog je ne nazadnje v tem, da bi obisk tujih trgov zahteval veliko večje proizvodne zmog­ljivosti, česar pa ti butični proizvajalci običajno ne zmorejo. Ravno to je namreč lepota našega projekta – da dobavitelju pustimo ostati majhen, mu damo dovolj časa, da zagotovi naročene količine, na tej poti pa mu pomagamo z ureditvijo standardov, podobe, tudi komunikacijskih veščin (npr. na družbenih omrežjih).

Je pa Lidl Slovenija drugače dober izvoz­nik slovenskih izdelkov v Lidle drugih držav. Izvažamo na primer linške kekse, krof z mareličnim polnilom, navadni jogurt, italijanski kruh, ajdov kruh z orehi, čevapčiče in druge mesne izdelke.

Imam občutek, da Lojtr’ca domačih ni projekt, ki bi bil zamišljen zaradi ogromnega finančnega učinka. V čem vidite korist?

Predvsem je to zgodba podpore slovenskemu malemu gospodarstvu. Kakor znajo povedati tudi naši dobavitelji. Ob strani jim stojimo vse od trenutka, ko oddajo izdelek na razpisu, do trenutka, ko se postavijo na police. Veste, njim dejansko veliko pomeni, da se je nekdo pripravljen posvetiti njihovim standardom, pomagati pri deklaracijah, opozoriti na morebitne pomanjkljivosti.

Mi gremo z njimi čez vsa področja zagotavljanja kakovosti in s tem povezanih analiz ter drugih standardov, tako zakonsko določenih kot dodatnih, ki jih imamo predpisane v Lidlu Slovenija. S tem mnogokrat nadgradijo svoj izdelek.

Moram pa priznati, da je Lojtr’ca tudi projekt, ki meni osebno prinaša veliko zadovoljstvo ob spoznavanju vseh teh čudovitih zgodb in ljudi, ki jih ustvarjajo. Njihov zalet in energija sta nalezljiva, zato lahko zelo odločno povem, da je Lojtr’ca domačih projekt, ki veliko prinaša tako dobaviteljem kot nam v Lidlu Slovenija.

Priporočamo tudi: Vsak ukrep šteje: Zmanjšajte količino zavržene hrane doma

Fotografija: Jože Suhadolnik

Karina Cunder Reščič
Karina Cunder Reščič

Ljubiteljica juh, banketov, lepo pogrnjenih miz, divje hrane, eksperimentiraja z recepti tik preden pridejo gostje in predavanja dvema otrokoma, kako je hrana eden od načinov, s katerimi se tudi lahko izrazi spoštovanje in dostojanstvo.

Objava še nima komentarja.

Comments are closed