To morate nujno vedeti, preden uporabite suhi kvas

Suhi kvas je nadvse priročen, a najprej se je z njim treba naučiti pravilno ravnati.

Da je kvas skupek enoceličnih mikroorganizmov, ki prihajajo iz kraljestva gliv, verjetno že veste. Da je nadvse uporaben takrat, ko pečemo pico, kruh ali buhtlje, najverjetneje tudi. V vašem hladilniku ste gotovo že gostili kocke teh majcenih bitij, ki vam tako rade pomagajo pri peki krušnih dobrot, kako domači pa ste z njihovimi posušenimi prijatelji v vrečkah?

V teh dneh so trgovci suhi kvas uvrstili med živila, po katerih je povpraševanje poleg moke, sladkorja in podobnih osnovnih dobrin, precej naraslo. A še preden nakupljene vrečke poizkusite spraviti v promet, preberite nekaj spodnjih vrstic.

Tako suhi kot običajni sveži kvas v kuhinji delujeta precej podobno. Oba spodbujata vzhajanje testa, kar je posledica fermentacije, ki jo povzročajo mikroorganizmi. Najboljše okolje zanje je toplo, a ne preveč. Fermentacija se odvija le, dokler okolje ne doseže preko 65 stopinj Celzija, zato testo v prvi fazi peke navadno v pečici še precej naraste, nato pa se na neki točki ustavi. Ta točka je torej temperatura, ki prepreči, da bi kvasovke nadaljevale svoje delo.

Preverite, kakšen kvas se skriva v vrečki

Kvasovke so sicer v vašem domu prisotne tudi takrat, ko jih nimate v hladilniku. Kadar želite speči kruh, lahko tudi sami doma s pomočjo moke in vode pripravite kvasni nastavek. A o tem postopku, ki ga imenujemo peka z drožmi, priporočamo v branje članek, ki je nastal z mojstrico peke Anito Šumer.

Vrnimo se k suhemu kvasu. Naj vam povemo, da vse kvasovke, ki v vrečki čakajo, da jih zaposlite, niso žive. Aktivni suhi kvas je namreč mešanica delujočih in nedelujočih kvasovk. A ker so prav vse izmed njih suhe, jih moramo najprej aktivirati. To storimo tako, da kvas zmešamo s toplo vodo, lahko pa dodamo tudi malce sladkorja, zaradi katerega bodo kvasovke še raje opravljale svoje delo.

Obstaja pa tudi instantni kvas, ki pa ga ni potrebno aktivirati, temveč ga lahko le mirno stresete med ostale sestavine. Sestavljen je iz 100 odstotkov živih kvasovk. Ta podatek, ki ga marsikdo ne pozna, je nadvse pomemben, saj delujeta različno, od njune uporabljene količine pa je odvisen tudi končni rezultat vaše peke.

Če uporabljate instantni suhi kvas, bo ta deloval približno 25 odstotkov učinkoviteje, kakor aktivni suhi kvas. Če recept torej zahteva eno čajno žličko aktivnega suhega kvasa, vi pa imate doma instantno različico, uporabite le tri četrtine čajne žličke.

Razlika med aktivnim in instantnim je tudi v življenjski dobi oziroma roku uporabe. Instantni, seveda, drži dlje. Če boste uporabili takšnega s pretečenim rokom, vam sicer ne bo nič hudega, a vprašanje, če bo vaše testo kaj zraslo. Dlje, kot je rok trajanja oddaljen od datuma, ko pečete, manjša je verjetnost, da bo kruh uspel.

Pazite na temperaturo vode

Da je s kvasovkami vse tako, kot mora biti, lahko preverite tudi drugače. Ko boste kvas stresli v toplo vodo (temperatura te naj bo vedno nekje med 37 in 43 stopinjami Celzija), počakajte 5 do 10 minut. Vsebina kozarca oziroma posode se mora pričeti peniti. Pojavljali se bodo majhni mehurčki, zaznali pa boste tudi vonj po kvasu. Če se to ne zgodi, pomeni, da kvas ni več uporaben in priporočamo, da že na tej točki pričnete znova. Saj veste, da ne bo kasneje sledilo razočaranje.

Čeprav instantnega kvasa ni potrebno mešati z vodo, lahko to, če niste prepričani, koliko časa že stoji v vaši omari, vseeno naredite in tako preverite, ali so kvasovke še pripravljene na vzhajanje.

Preberite še: TOP 7 receptov s suhim kvasom

Fotografija: Getty Images

Vir: Basically

Eva Natlačen
Eva Natlačen

Kuhinja je zame prostor, kjer se med kuhanjem lahko popolnoma sprostim in odklopim od sveta, obenem pa odlična kulisa za sproščeno druženje.

Objava še nima komentarja.

Comments are closed