Pogosta goba, ki jo večkrat spregledamo

Travniški kukmak je zelo podoben poljskemu, oba sta zelo pogosta na naših travnikih in pognojenih pašnikih.

Ker je dovolj vlage in tudi temperature so dokaj ugodne, so po travnikih začeli rasti kukmakovci (Leucoagaricus) in kukmaki (Agaricus). Na prvi pogled so zelo podobni: njihovi klobuki so bele barve, a se ločijo po lističih, betu in seveda mikroskopskih značilnostih. Vendar jih nabiralci običajno ne gledajo pod mikroskopom, zato bomo razlike opisali.

Karbolni in rožnolistni

Najpogostejša vrsta kukmakovca po naših travnikih je rožnolistni kukmakovec (Leucoagaricus leucothites). Premer klobuka je od 4 do 12 cm, najprej je polkroglaste oblike, pozneje se izboči in razširi. Je gladek, bel, na temenu včasih malo okrast, od roba pa mu visijo ostanki veluma (zastiralca), ki ščiti spolni del gobe – lističe s trosi. Lističi so gosti, najprej beli, v starosti dobijo rahlo rožnat odtenek, vendar ne tako močnega kot mladi kukmaki. Bet je do 12 cm dolg, bel, gladek in v dnišču malce gomoljast. Na njem je bel obroček, ki ne odpade. Meso je belo, prijetnega okusa in vonja. Raste jeseni na travnikih, v parkih, vrtovih, vinogradih, v velikih skupinah ali posamično. Goba je užitna, okusna in uporabna za vse vrste jedi. Zamenjava je mogoča s strupenim karbolnim kukmakom (Agaricus xantho-dermus), ki na vseh koncih rumeni in ima neprijeten vonj po karbolu oziroma črnilu in je zato precej prepoznaven, če ne prej, ko ga termično obdelujemo. Takrat vemo, da nismo nabrali prave vrste, saj zelo smrdi po kemikaliji – tinti. V nasprotju s kukmakovci imajo kukmaki lističe v mladosti najprej bele barve, kmalu postanejo lepo rožnati, v starosti pa čokoladno rjavi.

Poljski in travniški

Največji med kukmaki je poljski kukmak, Agaricus arvensis, ki raste na dobro pognojenih pašnikih pa tudi v gozdu na jasah, pretežno v iglastih gozdovih. Premer klobuka je do 15 cm, je bele barve, gladek, na temenu pogosto rahlo rjavkast. Bet je do 15 cm visok, bel ali z malce lila barve, valjaste oblike in votel, v dnišču malo zadebeljen. Meso je debelo, belo in ima prijeten vonj in okus. Na betu je belo dvojno zastiralce, zgornje tanjše, spodnje debelejše in po robovih natrgano. Raste na travnikih, pašnikih, jasah, predvsem na dobro pognojenih območjih. Goba je užitna, okusna, uporabna za vse vrste jedi. Lahko se uživa tudi surova. Travniški kukmak, Agaricus campestris, je najpogostejši kukmak pri nas in je zelo podoben poljskemu. Raste posamično ali v velikih skupinah, prav tako na travnikih in pogno-jenih pašnikih, velikokrat kar med kravami na paši. Tudi ta vrsta je užitna. Pa dober tek želim!

Besedilo: Ana Ivanovič
Naslovna fotografija: Thinkstock

Preberite še: Obvezno branje pred nabiranjem in pripravo gob

Odprta kuhinja
Odprta kuhinja

Portal za dnevni odmerek kulinaričnega navdiha.

Objava še nima komentarja.

Komentiraj objavo

Vaš E-naslov ne bo javno objavljen.