Vrtičkarstvo: Korenje raste globoko v jesen

Vsak pravi vrtnar je zelo ponosen, ko mu uspe vzgojiti lepo korenje; zahtevno vrtnino lahko sejemo tudi pozno poleti, za paradižnikom in papriko.

Korenje spada med najbolj priljubljene vrtnine. Tudi naši jedilniki bi bili brez njega sila pusti. Prav vsak nadobudni vrtičkar je kaj kmalu spoznal, da je vzgoja korenja bistveno zahtevnejša, kot je pričakoval. Kmalu namreč ugotovimo, da korenje ne mara prsti, v kateri je preveč hranil, zato ga večina seje v prst, ki je bila nazadnje gnojena pred nekaj leti. Lahko ga sadimo od začetka pomladi do konca avgusta, kar pomeni, da ga lahko nabiramo še globoko v jesen.

Izbirčen glede družbe

Večina sprejema korenje in peteršilj kot prijateljski sorti, ki sta pri številnih jedeh zaveznika. A na vrtu ni tako, saj korenje nikakor ne mara rasti skupaj z njim. Pa tudi pastinak mu ne diši. Navadno ga sejemo za paradižnikom, papriko in kumara-
mi. Za pozno poletno setev, ki je trenutno aktualna, pa uporabimo grede, na katerih smo nedavno vzgajali solate, grah ali špinačo. Dobro se razume tudi s česnom, porom in čebulo.

Sezona se začne aprila

Sajenje korenja se začne, ko je zemlja dovolj topla, običajno aprila, potem pa ga lahko sejemo znova in znova. Načeloma ga sejemo bolj na gosto, nato pa ga redčimo, tako da so na koncu rastline v vrsti z nekajdecimetrskimi razmiki, da imajo dovolj prostora za rast. Zadnje korenje bomo nabirali oktobra ali še pozneje. Takrat je tudi manj škodljivcev, na primer nadležne korenjeve muhe, ki pustoši maja in junija. Če sadimo v bližini korenja meto ali ognjič, bo škodljivcev manj. V vsakem primeru pa moramo odstraniti okuženo rastlino, da se ne bi bolezen širila.

Pozna setev slabše obrodi

Razumljivo je, da so pozno poleti in jeseni razmere za rast korenja manj ugodne. Dnevi se krajšajo in temperature padajo. A vendar velja izkoristiti rane sorte, ki razvijejo koren že v dobrih dveh mesecih, tak je na primer nantes. Korenje je hvaležno za spravljanje, saj dolgo zdrži v hladnem in temnem prostoru, na primer v kleti. Nekateri pa ga pustijo kar na vrtu, kjer lahko ustrezno zaščiteno vzdrži vse do pomladi. Korenje je eden od razlogov, zakaj vrtičkarji tudi poznem avgustu izvajajo opravila, ki so praviloma omejena na pomladanske mesece in začetek poletja.

Besedilo: Andrej Predin
Naslovna fotografija: Thinkstock

Preberite še: Korenčkova marmelada

Odprta kuhinja

Portal za dnevni odmerek kulinaričnega navdiha.

Objava še nima komentarja.

Komentiraj objavo

Vaš E-naslov ne bo javno objavljen.