Tako lahko rešite jed, ki ste jo preveč solili

Recimo, da ste se lotili kuhanja juhe, golaža ali druge enolončnice. Vse gre kot po maslu, le na sol niste bili pozorni in jo prevečkrat dodali v lonec. Rezultat je preslana mineštra, vi pa bi se najraje zjokali. Poznate takšen scenarij? Brez skrbi, ni razloga za obup.

Tako kot na druge okuse, smo tudi na intenzivnost slanosti ljudje različno občutljivi. Nekaterim je preslano skoraj vse, kar že naravno vsebuje sol, spet drugi bodo ščepec potresli po vsakem krožniku, še preden primejo za žlico ali vilice. No, kdaj se nam tudi zgodi, da soli enostavno dodamo preveč, to pa se lahko pripeti iz več razlogov.

Morda smo se držali recepta, pa smo dodali napačno vrsto soli. Če so navodila zahtevala tisto v kristalih, vi pa ste dodali navadno kuhinjsko mleto, bo jed preslana. Tudi če med kuhanjem niste pokusili svoje specialitete, ste lahko kaj hitro dodali kakšen ščepec preveč. Morda je veliko tekočine iz jedi povrelo in je sol zdaj izjemno koncentrirana. Ali pa ste med kuhanjem dodali še kakšno sestavino, ki že vsebuje veliko soli in vse skupaj je postala žalostna čorba, ki ima okus le po slanem. Kakšne rešitve poznamo?

Voda, smetana ali kis?

Prva ideja, ki je gotovo padla na pamet tudi vam, je redčenje. Juhi dodajte tekočino, pa naj bo to voda ali pa jušna osnova. A bodite pozorni, saj veliko slednjih že vsebuje sol.

Da ne bi pokvarili teksture, je morda bolje, da posežete po tekočini, katere osnova je mleko. V mislih imamo smetano, jogurt ali mleko samo. Mlečne sestavine bodo zaradi obilice maščobe odlično prekrile intenzivno slanost. Lahko pa pozornost svojih brbončic preusmerimo tudi drugam. To storimo tako, da poudarimo kislo noto jedi. V lonec dodamo žlico kisa ali pa stisk polovičke limone.

Kaj pa krompir?

Za konec pa preverimo še vražo, ki ste jo v zvezi z reševanjem presoljene jedi morda slišali od kakšne tete, ali pa ste jo v zadnjem času zasledili celo na tiktoku. Preslano jed naj bi namreč lahko rešili tako, da vanjo med kuhanjem dodate olupljen krompir. No, žal vas moramo razočarati. Krompir bo namreč vpil nekaj tekočine in na ta način vsrkal tudi malce soli, žal pa ne bo sam po sebi popravil okusa in nevtraliziral slanosti. Zato priporočamo, da raje uporabite katerega izmed zgoraj naštetih trikov.

Katere vrste soli lahko najdemo na prodajnih policah

Morska in kamena

Povprečen uporabnik jo deli na morsko in kameno, čeprav izvorno obe prihajata iz morja. Pri tem morsko pobiramo iz današnjega morja, kameno pa pridobivamo iz solne rude, ki je nastala z izhlapevanjem prazgodovinskih morij. Evropski rudniki kamene soli delujejo v Avstriji, Nemčiji, Romuniji, na Poljskem in Siciliji, v njih jo pridobivajo iz rude, ki je nastala pred milijoni let. Morska sol se pridobiva z naravnim postopkom kristalizacije v solinah, in sicer na dva načina. V majhnih solinah, kakršne so tudi sečoveljske, se pobira vsak dan, sproti, kakor nastaja, in to ročno. Vsakdanje pobiranje je potrebno zaradi vremenskih razmer, saj bi jo sicer, kakor sproti nastaja, izpiral dež. V velikih solinah, največje v Evropi so na južni jadranski obali Italije, v kraju Mesgerita di Savoia, jo pobirajo oziroma žanjejo le enkrat na leto, ob koncu sezone, lahko pa tudi le vsako drugo ali tretje leto. V velikih solinah seveda žanjejo strojno.

Evaporirana

Pri načinu pridobivanja omenimo še evaporirano sol, ki nastane z industrijskim izparevanjem slanice, pridobljene bodisi iz morske bodisi kamene soli. Slanico v industrijski proizvodnji mehansko očistijo vseh nečistoč in kemičnih primesi, tako nastane rafinirana sol. Za primerjavo povejmo, da lahko nerafinirana sol vsebuje primesi naravnega izvora, ki so ostale v soli pri ročnem strganju v solnih bazenih, vsebovati pa mora vsaj 0,1 odstotka kalcija in najmanj 0,2 odstotka magnezija.

Jodirana, nejodirana

Na embalaži še lahko razberemo, ali je jodirana ali nejodirana, torej ali vsebuje dodani jod. Slovenska zakonodaja določa, da mora biti obvezno jodirana kamena sol, morska pa ne, tako da se lahko glede tega kupec sam odloča. Zadnja oznaka, ki jo omenjamo, je stopnja mletosti. Pri tem gre zgolj za praktično ali celo estetsko kategorijo. Solato je bolje soliti s fino mleto, za kuhanje ali denimo natiranje mesa lahko uporabimo tudi grobo. Vemo, da sol nase veže vlago, kar je lahko pri uporabi nadležno, saj se sprijeta v grudice ne razprši iz solnice. Izkušnje kažejo, da se prej navlaži fino mleta sol, vendar to ne vpliva na njeno kakovost. Pomagamo si tako, da v solnico med sol stresemo nekaj zrn riža, ki nase veže vlago.

Besedilo: Eva Natlačen in Alenka Kociper

Preberite še: S strokovnjakinjo o bontonu: napaka, ki jo v restavraciji prepogosto počnemo

Fotografija: Ivan-balvan/Getty Images