Tako se moramo prehranjevati v posameznih desetletjih življenja

Z leti se spreminjajo naše prioritete, konjički, prav tako pa tudi prehranjevalne navade. Oziroma naj bi se, saj naše telo v različnih obdobjih hrepeni po drugačnih hranilih; na kaj moramo biti pozorni v posameznih desetletjih življenja, svetuje britanska nutricionistka Cassandra Barns.

V dvajsetih letih

V tem obdobju življenja imamo najhitrejši metabolizem in smo po navadi najbolj aktivni, zato naj se pri prehrani ne bi omejevali. Kljub temu si bomo dolgoročno naredili uslugo, če bomo največ kalorij dobili iz nepredelane hrane, bogate s hranili, denimo polnozrnatih izdelkov, zelenjave, sadja, po možnosti ekološko pridelanih, rib, jajc in stročnic. Čeprav je videti, da predelana hrana vsaj v teh letih nima slabih učinkov na telo, to ni res; trpeli boste za nihanjem energije, zdravstvene težave pa se lahko pokažejo pozneje v življenju.

Kadar smo bolj aktivni, potrebujemo tudi več vitalnih hranil, ki kalorije pretvarjajo v energijo, med njimi vitamine B-kompleksa, če pa se borimo z nečisto kožo, lahko poskusimo zaužiti več cinka, denimo bučna, sezamova semena, čičeriko, ostrige in občasno kakovostno rdeče meso.

V tridesetih

V tem obdobju je treba misliti na ohranjanje plodnosti, če otrok še nimamo, a jih načrtujemo. Zdaj je čas, da se znebimo nezdravih navad, denimo kajenja, pogostega popivanja, ki vplivajo na možnost zanositve, in to velja za oba spola. Življenje po navadi postane bolj stresno; služba zahteva celega človeka, morda imamo otroke, partnerja, kredit, in da bi bolje obvladali vse zahteve, je treba poskrbeti za ustrezno raven krvnega sladkorja ter gibanje. Jemo polnovredna živila, v vsakem obroku naj bodo beljakovine, izogibajmo se hitri prehrani, čeprav je morda v naglici najlažje zaviti na burger. Misliti je treba tudi na gubice; da bi kožo ohranili čim bolj prožno, morate poskrbeti za čim večji vnos antioksidantov, zato si krožnik naredite čim bolj pisan, jejte sadje in zelenjavo različnih barv, da dobite čim več karotenoidov, in to čim več, ne pozabite na vitamine B-kompleksa.

V štiridesetih

Stresa je najbrž še več, kariera, odraščajoči otroci, kredit, povrhu pa nam začnejo nagajati hormoni, zato gre za najzahtevnejše obdobje. Ključni mineral zdaj je magnezij, ki pomaga uravnavati spanje in hormone, a njegove zaloge lahko v stresnih situacijah hitro kopnijo, zato je treba zaužiti čim več zelene listnate zelenjave. Zdaj je treba začeti misliti na sklepe in jih zaščititi, zato segamo po protivnetnih živilih, odličen je kurkumin iz kurkume. Z njo obarvajte rižoto, pire krompir, dodajte jo v smuti, juho, z njo potresite zelenjavo v pečici in podobno. Antioksidanti so tudi zdaj naši najboljši prijatelji, še posebno v boju z gubicami, zato naj bosta sadje in zelenjava čim bolj različnih barv, da boste upočasnili spremembe na koži.Če se vam zdi, da po veselem večeru v družbi alkohola precej dlje okrevate, kot ste v mladosti, vaša jetra potrebujejo pomoč. Jejte temno zeleno zelenjavo, čebulo, česen ter kapusnice, brokoli, ohrovt, zelje.

V petdesetih

Takrat se lahko začne oglašati srce in opozarjati nase, zato je treba poskrbeti za njegovo zdravje. To bomo naredili z gibanjem, omejevanjem soli v prehrani ter uživanjem čim več sadja in zelenjave.Kako pa kaj vaše oči? Starostno slabšanje vida bi lahko upočasnili s hrano, bogato z luteinom, antioksidantom, ki naj bi zmanjševal tveganje za pojav očesnih obolenj, na primer sive mrene in starostne okvare rumene pege. Dobimo ga s špinačo, brokolijem, ohrovtom, rumeno zelenjavo, jajčnim rumenjakom. Leta se neusmiljeno poznajo predvsem na koži, zato spet – pisan sadno-zelenjavni krožnik naj bo nekaj, brez česar naj ne mine dan.

V šestdesetih

Mislimo na kosti, za njihovo trdnost sta ključna kalcij in vitamin D, zato jemo mlečne izdelke, zeleno zelenjavo, semena in oreške, poleg tega pa se redno gibamo. Bolj kot kdaj prej je zdaj nujen vnos maščobnih kislin omega 3 in 6, saj pomagajo ohranjati vid, vitalnost možganov in zdravje srca, najdemo jih v morski hrani. Starejši so bolj nagnjeni k pomanjkanju vitamina B12, ki je potreben za pravilno delovanje živčevja, možganov in izgradnjo rdečih krvnih celic za prenos kisika po telesu; največ ga je v telečjih in svinjskih jetrih, školjkah, tunini, lososu.

V sedemdesetih

Če ostajamo kolikor se da aktivni, bomo upočasnili izgubo mišične mase ter moči in morda preprečili padec, pozorni smo na vnos mastnih rib in živil s protivnetnim delovanjem. Čas je tudi za razvajanje možganov, privoščimo jim mastne ribe in jajca; v njih je holin, snov, ki je potrebna za mielinske ovojnice, ki obdajajo živčna vlakna, in omogoča, da naši možgani učinkovito prenesejo živčne impulze.

Besedilo: A.S.
Naslovna fotografija: Thinkstock/leonori

Preberite še: Kako na potovanjih uživati, ne da bi pridobili preveč kilogramov