Odprta Kuhinja

To je tretja najdražja začimba na svetu

Odpri galerijo
A+   A-
Okus kardamoma lahko hitro prevlada v jedeh, zato ga uporabljajmo zmerno; mletega pospravimo v tesno zaprte posodice, sicer se razdiši.



Kardamom (Elettaria cardamomum) je stara začimba, saj ima več kot 5000-letno zgodovino, kljub temu pa je ne uporabljamo prav pogosto. V nekaterih tropskih predelih ga danes gojijo v nasadih, divje pa raste na jugu Indije, kjer je celo kardamonovo hribovje. Za žafranom in vaniljo je tretja najdražja začimba. Največji porabniki te začimbe v Evropi so Skandinavci, ki kardamom uporabljajo v kavi, v Nemčiji in Rusiji pa z njim bogatijo pikantne kolačke, drobno pecivo in kruh. V času božičnih praznikov ga pogosto dodajajo tudi sadnim solatam in likerju.

Ta dvoletna rastlina, ki zraste od dva pa celo do štiri metre, pripada družini ingverja. Ima približno centimeter velike stroke, v notranjosti katerih se skrivajo semena. Ločimo črni in zeleni kardamom, zelenega tudi bolj pogosto uporabljamo.

Pri kuhanju se lahko uporabljajo celi stroki ali pa se iz njih izluščijo semena. Seme-na sušijo, pražijo in meljejo. Karadamomova semena v pol leta izgubijo do 20 odstotkov arome, če jih hranimo v plodovih.

Najbolj pogosto uporabljamo kardamom v prahu. Hraniti ga moramo v tesno zaprtih posodicah, saj se do polovice razdiši že po dveh mesecih od odprtja vrečke ali posodice. Nikakor pa njegova aroma ni primerljiva s sveže strtimi ali mletimi semeni.

Učinkuje kot poživilo


Podobno kot kofein spodbuja koncentracijo in podpira presnovo možganov, vseeno pa je njegovo delovanje drugačno od kofeina. Močna kava povzroča tudi pospešen utrip srca, kardamom pa to neprijetnost odpravlja. Deluje proti vnetjem, pomaga pri prebavi in napetem trebuhu, dobro vpliva na boleče in razboleno grlo ter zdravi zadah iz ust. Nekatere raziskave so pokazale, da pozitivno deluje na ljudi, ki se zdravijo za depresijo.

Tako kot vse začimbe se ga seveda sme uživati le v zmernih količinah, saj je vsako pretiravanje lahko škodljivo. Poleg tega ni primeren za nosečnice in doječe matere. Ima oster in osvežujoč okus ter močan vonj po limoni ter je ena izmed sestavin karija.

V kulinariki


Uporablja se tako v slanih kot sladkih jedeh. Oplemeniti okus pečenim jabolkom in hruškam ter odlično dopolnjuje sladice z okusom pomaranč in kave. S plodovi, ki jih na grobo zdrobimo, odišavljamo riževe jedi, s tem da ga dodajamo malo pred koncem kuhanja. Ne sme manjkati pri pripravi zelenjavno-mesnih jedi ter v enolončnicah in omakah. Zelo dobro se dopolnjuje z drugimi začimbami, kot so klinčki, kumina, ingver, cimet, poper in žafran.

Ko nas zebe in iščemo sredstvo, ki nas bo pogrelo, poskusimo s pripravo odličnega čaja. V slab liter vrele vode stresemo tri žlice kardamoma, ščepec cimeta in ingverja. Pustimo, da se malo ohladi, nato dodamo enako količino mleka ter pustimo stati dodatnih pet minut. Za še boljši okus lahko čaju dodamo še malo medu in vaniljo.

Če ne moremo brez kave, poskusimo na skodelico dodati noževo konico sveže mletega kardamoma, s čimer bo imela kava polnejšo aromo in bomo v vsakem njenem požirku še bolj uživali.

Besedilo: Taša Oven
Foto: Thinkstock

Preberite še: Začimbe - vse o cimetu

Datum Objave: 20.12.2017 ob 14:12

Več iz te teme:

začimbekardamom

Naročite se na e-novice:

Odprta kuhinja
Odprta kuhinjaAvtor na portalu Odprta kuhinja